10 najboljših slovenskih inovacij leta
Slovenija še vedno sodi pod evropsko povprečje po razvoju inovacij in se uvršča med države, ki so označene za zmerne inovatorke. Kljub temu so nekatera slovenska podjetja izjemno inovativna in s svojimi idejami in znanjem omogočajo napredek v svojih panogah. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je podelila zlata priznanja za deset najboljših inovacij leta.
Po podatkih evropskega sistema inovacijskih kazalnikov se Slovenija uvršča med države, ki so tako imenovane »zmerne inovatorke«, kar direktorica GZS Vesna Nahtigal pripisuje previsoki obdavčitvi dela, nestabilnem in nestimulativnem davčnem okolju in primanjkljaju kadra na področju digitalizacije. Kljub temu nekaterim podjetjem v Sloveniji uspeva razvijati inovacije, ki prinašajo napredek in razvoj v njihovih panogah.
Na svečani prireditvi na Brdu pri Kranju je GZS podelila 47 nagrad za najboljšo inovacijo leta, deset jih je prejelo zlato priznanje, eno podjetje pa je prejelo posebno priznanje za inovacijski izziv. Med nagrajenimi smo lahko videli pestro paleto inovacij, in sicer od inovacij v farmaciji, biotehnologiji, jeklarstvu, ribolovu do tekaških rolk z zavoro in trajnostnih oblačil. Letošnja rdeča nit je bila trajnost. »Ko se soočamo z okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi izzivi, postaja trajnost, se pravi razvoj z mislijo na prihodnje rodove, temelj našega delovanja,« je na slovesni prireditvi povedal Tibor Šimonka, predsednik GZS in glavni podpredsednik Skupine SIJ ter dodal: »Inovacije pomagajo reševati ključne izzive, kot so prehod v krožno gospodarstvo in zmanjšanje okoljskega odtisa. Brez inovacij ni napredka, brez njih ni trajnostne preobrazbe.« Predstavljamo deset najboljših inovacij leta in inovacijo, ki je prejela priznanje za inovacijski izziv.
Alkalizator za gensko terapijo (Sartorius BIA Separations d. o. o., IntBas d. o. o.)
Se še spomnite malega Krisa, za katerega smo Slovenci stopili skupaj in zbirali sredstva za nakup dragih genskih zdravil? Inovacija dveh slovenskih podjetij iz Ajdovščine, podjetja Sartorius BIA Separations in IntBas, pomaga pri proizvodnji genskih zdravil, kot je zdravilo Zolgensma, ki ga je potreboval mali Kris. Inovacija prav tako pomaga pri proizvodnji nekaterih cepiv, kot so denimo mRNA cepiva proti kovidu ali DNA cepiva.
Gre alkalizator, ki kontinuirno ter pod kontroliranimi pogoji iz bakterijskih celic sprosti plazmidno DNA (pDNA), ki je ključna molekula moderne biotehnološke industrije. »Da pripraviš zdravilo za gensko terapijo, je potrebnih kar nekaj korakov, ampak začne se z zelo dobro surovino čisto na začetku in ta surovina je pDNA. Z alkalizatorjem omogočimo zelo učinkovito alkalno lizo, posledično je tarčna molekula že v začetni fazi čiščenja višje kvalitete. To seveda vpliva na enostavnejše nadaljnje korake čiščenja. Tako lahko zmanjšamo stroške in posledično končno ceno zdravila,« je pojasnil dr. Matevž Korenč.
Svojo inovacijo so že prodali nekaterim največjim farmacevtskih podjetjem na svetu. »Tak alkalizator je trenutno že implementiran v podjetju, ki proizvaja biološka zdravila v Kanadi, je pa res izredno zanimanje. V zadnjih šestih mesecih implementiramo in testiramo na zahodni in vzhodni obali ZDA, Franciji, Švici, Nemčiji in Belgiji, in to brez kakršnekoli reklame, kar se mi zdi izjemno.«
Alkalizator znižuje stroške in končno ceno genskih zdravil.
Tekaška rolka z zavoro (PROGA ROLLERSKI d. o. o.)
Če rolerje, kotalke ali kolo radi uporabljamo in dobro poznamo, je tekaška rolka, ki posnema občutek teka na smučeh, še nepoznana med rekreativnimi uporabniki. Kot sta ob prejemu zlatega priznanja za inovacijo dejala izumitelja tekaške rolke Proga rollerski, je vzrok za to predvsem dejstvo, da tekaška rolka do sedaj ni imela zavor. To težavo sta odpravila in razvila integriran zavorni sistem z aktivacijskim mehanizmom, ki omogoča, da pri nagibu telesa nekoliko nazaj tekaška rolka zavira.
»To idejo sem gojil že od otroštva, ko sem živel v Argentini in sem imel soseda, olimpijca. Tedaj mi je ponudil rolke in je rekel: ›samo pazi, nima zavor‹. Rekel sem, treba je narediti zavore, a je dejal, da se ne da. Ideja mi je ostala v glavi in s kolegom sva razvila sistem zavor, ki sva ga patentirala,« je dejal inovator Ivan Andres Arnšek. »Rešitev je zelo preprosta, tako da ne vem, kako je v stotih letih niso odkrili,« se je ob prejemu zlate nagrade za inovacijo pošalil inovator podjetja Proga rollerski.
Arnšek: »To idejo sem gojil že od otroštva. S kolegom sva razvila sistem zavor, ki sva ga patentirala.«
Superzlitina (SIJ Metal Ravne d. o. o.)
Eden največjih globalnih izzivov moderne družbe je zagotavljanje trajnostnih energijskih virov. Pri tem ima pomembno vlogo nuklearna energija, ki predstavlja zelen, nizkoogljičen in zanesljiv vir energije. Podjetje SIJ Metal Ravne je prvo na svetu razvilo novo tehnologijo EPŽ za izdelavo superzlitine UTOPTI za jedrske aplikacije.
Kot pojasni vodja inovacijske skupine Marko Češnjaj ta superzlitina zdrži večji temperaturni interval kot druge: »To superzlitino se uporablja v sistemih nuklearnih reaktorjev, to so regulacijske kartuše. Gre za več kot deset metrov dolge in 915 kilogramov težke konstrukcije, ki v jedru reaktorja skrbijo za regulacijo nuklearne reakcije. Mi smo naši superzlitini povečali temperaturni interval uporabe. Če mora biti v energetiki temperaturni interval uporabe med 20 in 350 stopinj Celzija, naša superzlitina pa zdrži od minus 196 do 700 stopinj Celzija, to omogoča bistveno zanesljivejše in varnejše delovanje regulacijskih kartuš skozi celotno življenjsko dobo.«
Inovativna biološka zdravila brez nečistot (Novartis farmacevtska proizvodnja d. o. o.)
Inovativna biološka zdravila so kompleksni farmacevtski produkti, proizvedeni v živih gostiteljskih celicah. Kljub tehnološkemu napredku v njihovi pripravi lahko biološka zdravila vsebujejo ostanke proteinskih nečistot. Nečistote so primesi, ki preprečujejo, da bi zdravila lahko uporabili pri pacientih. Nova inovacija BPP omogoča iskanje kritičnih proteinskih nečistot v bioloških zdravilih in jih tarčno odstranjuje.
»Če zdravila vsebujejo neke kritične proteinske nečistote, niso primerna za paciente. Naša inovacija pa omogoča, da zaznamo te nečistote že zgodaj v razvoju in poskrbimo, da se ne pojavljajo več v tem zdravilu,« pojasni Aleksander Krajnc, raziskovalec ekspert v Razvoju bioloških zdravil Mengeš v Novartisu. Tako pripomorejo k pripravi varnejših in kakovostnejših zdravil.
Hlajenje pogonskih motorjev (MAHLE Electric Drives Slovenija d. o. o.)
Nova tehnologija hlajenja pogonskih motorjev, ki jo je razvilo podjetje MAHLE Electric Drives Slovenija, omogoča, da elektromotorji trajno obratujejo z najvišjo močjo, ki jo motor sploh lahko doseže. »Odlika naše tehnologije je v tem, da lahko naši motorji trajno delujejo z izredno visoko močjo in zaradi tega naslavljamo najbolj zahtevne aplikacije tako v industriji kot v avtomobilski industriji. Uporabljamo jih lahko recimo pri elektrifikaciji osebnih vozil ali gospodarskih težkih vozil,« je pojasnil predstavnik podjetja Peter Sever. Tehnologija je bila leta 2023 nagrajena tudi z nagrado Top Innovator Award 2023 Evropskega združenja avtomobilskih dobaviteljev.
Generično zdravilo za zdravljenje anemije (Lek d. d.)
Za anemijo trpi približno ena četrtina prebivalstva. V Lekovem razvojnem centru so prvi na svetu razvili generično zdravilo, ki vsebuje zdravilno učinkovino železove karboksimaltoze in se v obliki injiciranja ali infundiranja uporablja za zdravljenje anemije (slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa). Zdravilo, ki je v celoti proizvedeno v Sloveniji, je že na trgu v nekaterih državah v Evropi.
»Železova karboksimaltoza se aplicira intravenozno, torej v žilo, in v primerjavi z ostalimi zdravili za zdravljenje anemije, predvsem z zdravili za oralno uporabo, omogoča zdravljenje z manjšim številom odmerkov, hkrati pa zagotavlja hitrejšo povrnitev nivoja železa v telesu,« je pojasnila Lidija Vraničar Savanović.
Jeklo, ki prenese temperature nad 500 stopinj Celzija (SIJ Acroni d. o. o.)
Podjetje SIJ Acroni je ustvarilo jeklo s posebno kemično sestavo, ki lahko prenese visoke temperature v časovno zelo dolgem obdobju, ne da bi pri tem spremenilo svoje prvotne karakteristike. »Ključni del uporabe nerjavnih feritnih jekel je za visoko temperaturne aplikacije, saj so dobro oksidacijsko obstojna pri temperaturah nad 500 stopinj Celzija,« je pojasnil Boštjan Bradaškja.
Jeklo MKMCrMoW22 so skupaj z nemškim kupcem namensko razvili za novo generacijo vodikovih gorilnih celic SOFC (The solid oxide fuel cell). Gre za edinstven razvoj jekla in procesa, izveden po postopku pretaljevanja odpadnega železa in kontinuirnega litja. Kot končna aplikacija se uporablja v gorilnih celicah nove generacije – SOFC.
Sterilno pakiranje velikih količin antibiotikov (Iskra Pio d. o. o.)
Svetovna inovacija slovenskega podjetja omogoča pakiranje velikih količin sterilnih prahov oziroma antibiotikov. Čeprav je obratov, kjer se proizvaja velika količina antibiotikov, relativno malo, so ti pomembni za svetovno oskrbo s temi zdravili. Inovacija slovenskega podjetja Iskra Pio omogoča povečanje kapacitet proizvodnje, s čimer pripomorejo k bolj zanesljivi dobavi antibiotikov na svetovnem trgu in večji dostopnosti zdravil.
»Gre za sistem polnjenja prahov, v našem primeru učinkovin za zdravila v sterilnem okolju. Torej v okolju brez prisotnosti mikroorganizmov. Sam sistem je vgrajen v izolator – to je tesna komora, ki fizično ločuje operaterja od produkta in to sterilno čisto okolje lokalizira v notranjost izolatorske komore. Posebnost je v tem, da omogoča polnjenje prahov v različne embalaže in pri tem ohranja visoko stopnjo avtomatizacije. Da smo to lahko dosegli, smo morali razviti kar nekaj novih sistemov in rešitev,« je pojasnil inovator Zvone Simončič.
Inovativne rešitve za obvladovanje hude kronične bolečine (Krka, tovarna zdravil, d. d.)
Krkini strokovnjaki so z inovativnimi rešitvami razvili kakovostno, varno in učinkovito zdravilo za lajšanje hude kronične bolečine. Novo obliko soli zdravilne učinkovine so vgradili v tableto s podaljšanim sproščanjem, ki preprečuje nemedicinske zlorabe.
»Učinkovino, ki smo jo razvili v novi kemijski obliki, smo ujeli v kompleksno strukturo tablete in preprečili, da se sprosti na enkrat. V bistvu smo na nek način vprogramirali hitrost njenega sproščanja. Ko pride tableta v prebavila, postopoma gelira in se učinkovino sprošča deset ur in več, s tem pa omogoča, da bolnik tako tableto uživa pogosto,« pojasni farmacevtka Janika Slanc Vovk. Inovacija je omogočila predčasno lansiranje cenovno dostopnejšega zdravila.
Krkini strokovnjaki so z inovativnimi rešitvami dosegli, da se zdravilo v prebavilih sprošča zelo počasi.
Brezžični senzorji za nadzorovanje ribolova (EMA d. o. o.)
Svetovno povpraševanje po ribah se je v zadnjih desetletjih močno povišalo in po novih podatkih bi lahko bila morja do leta 2048 prazna, je opozoril inovator Peter Mastnak. Prav zato je njihova inovacija, ki podpira trajnostno upravljanje ribištva, izjemnega pomena. Gre za brezžični senzor Blue Senz, ki omogoča, da Centri za spremljanje ribištva prejmejo natančne podatke o tem, kje ribiške flote lovijo, koliko ujamejo in na katerih globinah lovijo.
»Naše sisteme kupujejo predvsem države, ki si želijo izboljšati trajnost ribištva. Sami ribiči pa ne želijo, da bi ljudje vedeli, kaj lovijo, kako lovijo in kje lovijo, zato države od njih zahtevajo, da namestijo te sisteme, da lahko nadzorujejo prekomerni ribolov,« je pojasnil. Ker v morju vladajo ekstremne razmere, mora biti njihova inovacija zanesljiva in odporna. »Lahko si predstavljate, da se naši senzorji znajdejo v najbolj ekstremnih pogojih sveta. Naše sisteme najdete v arktičnih morjih, tropskih morjih, pa tudi ribiči niso prizanesljivi z opremo. Tako da je izziv izdelati sisteme, ki zdržijo recimo sedem let in preživijo vse te ekstremne vremenske pogoje.«
Inovacija slovenskega podjetja omogoča državam po svetu, da imajo boljši nadzor nad ribolovom.
Trajnostna ženska moda BY/MARTIS – Priznanje za inovacijski izziv
Po svetu vsako sekundo zavržemo za cel tovornjak oblačil. Modna industrija je med najbolj onesnažujočimi industrijami na svetu, a modna oblikovalka Martina Marolt si želi, da bi bila modna industrija trajnejša. Prav zato je ustvarila trajnostna modularna oblačila, kjer lahko ženske iz samo petih oblačil ustvarijo kombinacijo oblačil za vsak dan v mesecu in drastično zmanjšajo število svojih oblačil.
Njena oblačila se sestavljajo, in sicer tako, da lahko majici odstranimo rokave in pridobimo kratko majico, hkrati ji lahko pripnemo krilo in pridobimo daljšo tuniko. »Deli oblačil se sestavljajo v nove kombinacije. Iz dveh oblačil, ki se razstavita v predelu rokavov in pasu, nastane kar 18 različnih kombinacij,« pove. Danes si okoljsko ozaveščene ženske po njenem mnenju želijo manj oblačil, ki bi bila aktualna dlje, je prepričana. Rešitev pa vidi v kupovanju manj oblačil, ki omogočajo več kombinacij.
(D167: 28-31)
1 komentar
Anton Vidmar
Prvo nagrado si zasluži Golob za super računalnik in umetno inteligenco,s katero nadzoruje vreme. Dolenjci ub Krki sonavdušeni,predlagajo Nobelovo nagrado za inteligenco !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.