(intervju - 1. del) Marjan Podobnik: "Če pogledamo zadnjih nekaj let, je razkorak med besedami in dejanji v politiki absolutno prevelik."

Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenske ljudske stranke Marjanom Podobnikom, ki je v politiki dejaven že s časov slovenske osamosvojitve. Na prvih demokratičnih volitvah je bil na listi SKZ, ki je postala najštevilčnejša poslanska skupina koalicije DEMOS, izvoljen v takratno skupščino RS.

Postal je vodja poslanske skupine SKZ, 1992 je postal predsednik stranke, ki je razširila program in se preimenovala v SLS. Leta 2000 se je po združitvi z SKD umaknil iz profesionalne politike. Oktobra 2018 je bil ponovno izvoljen na mesto predsednika SLS.

Mimo največje trenutne krize na področju zdravja ne moreva. Kako vi gledate na trenutno situacijo?

Soočamo se s posledicami dokazano zapoznele reakcije prejšnje vlade. Ni samo obžalovanja vredno ampak bo potrebno razmišljati tudi o odgovornosti. O tem se bodo gotovo spraševali vsaj svojci umrlih in prizadetih v tej katastrofi. Izjemno sem presenečen, da odgovorni iz prejšnje vlade ne poznajo slovenske zakonodaje, saj so za taka dejanja zagrožene visoke kazni. Sicer to ni sedaj poglavitno, ampak tudi to velja omeniti. Sedaj je poglavitno, da se z virusom borimo z vsem kar imamo. Velika sreča je v bistvu, da je Šarec odstopil in da je bila hitro oblikovana nova vlada. Že samo dejstvo kako se je to izpeljalo kaže, da gre za svetlobna leta razlike med eno in drugo vlado, ko gre za pristop do resnih stvari. Oblikovala se je vlada z izkušnjami in kvalitetnim kadrom.

Kakor razumem ste se tudi vi na ravni stranke in civilne družbe organizirali v boju s korona virusom. S čim se ukvarjate?

Na nas se je obrnilo veliko članov, sploh starejših v skrbeh, ker nimajo dostopa do razkužil in drugih zaščitnih sredstev. Kot organizacija smo pristopili k temu, da jim pomagamo. V nekaj dneh smo uspeli zagotoviti precejšne količine teh sredstev, ki bodo v naslednjih dneh naročnikom dostopne.

Slovenci v takih situacijah znamo stopiti skupaj. Verjetno je bil to bolj pomemben preventivni ukrep, ko so se določene organizacije, kot je vaša, same lotile reševanja težav. Kljub temu, da so bile v istem času najglasnejše izjave o tem, naj se ne dela panike.

Ja, seveda. Pri preventivi ne gre za delanje panike. In nima smisla govoriti o nekih velikih ukrepih, če ne moremo zagotoviti niti osnovnih stvari in postopkov. Kot je denimo to, da si ljudje lahko razkužijo roke in imajo dostop do osnovnih zaščitnih sredstev. Drugi ukrep, s katerim se veliko ukvarjamo pa je predlog vladi, da se čim prej sprejme ukrepe na področju povečanja samooskrbe s hrano. Potrebno se je zavedati, da se to področje pri nas podcenjuje že desetletja in zato nimamo niti približno izkoriščenih potencialov, ki jih imamo za samooskrbo. Tako se danes ljudje upravičeno bojijo, kaj bo, če se bo celotna situacija vlekla mesece. Rešitev niso veliki trgovski centri, ki so večinoma odvisni od tuje dobavne verige.

Poleg tega pa je potrebno gledati naprej. Če nekdo ni posejal in posadil, potem tudi ne moremo pričakovati pridelka. Zdaj smo v začetku pomladi in bi lahko s sprejetjem nujnega zakona na tem področju spodbudili kmete, da se še pravočasno aktivirajo in povečajo načrt proizvodnje za letos. Ključna je predvsem administrativna razbremenitev kmetov, možnost pavšalne obdavčitve, začasni suspenz nekaterih določil pri javnih naročilih za javne ustanove in sprostitev možnosti za prodajo v lokalnem okolju. Prepričan sem, da bi lahko, po naših izkušnjah, v dveh mesecih spodbudili vsaj 5.000 kmetov, da bi že letos povečali ali pa se na novo lotili proizvodnje.

Po Sloveniji je tisoče malih kmetov, ki v glavnem ne pridelujejo za trg ampak za svojo družino. In se ne odločajo za dodatno proizvodnjo, ker je birokracije preveč. Namreč kmet se ne bo odločil za to, če je birokracije pri pridelku v vrednosti 2.000 evrov skoraj enako kot pri pridelku v vrednosti dva milijona evrov. To preprosto ne gre. Zaradi kriznih razmer bi to morali sprostiti. Nadzor seveda mora ostati ampak ne na način, da je nadzor popolna ovira. Sploh ko gre za proizvodnjo v domačem okolju za domače okolje. Sicer sem skeptičen glede resorjev, ki so za to zadolženi, saj smo imeli v preteklih letih kar nekaj slabših izkušenj posebno pri vodenju projekta SRIP Hrana, ki naj bi povečal obseg trajnostne pridelave hrane, dejansko pa so se desetine milijonov porabile skoraj brez učinkov.

Kako pa komentirate delo aktualne ministrice Aleksandre Pivec? Imate visoka pričakovanja do njenega resorja?

Nimam posebnih negativnih pripomb glede njenega dela kot ministrice. Je pa res, da je njen javni nastop veliko boljši, opaznejši kot pa je realnost realizacije potem, podobno kot v primeru njenega predhodnika. Vendar pa je potrebno reči, da je v začetku svoje poti in veliko težav je nasledila ter se mora sedaj z njimi spopadati. Če bo to, kar ministrica govori, prišlo v večji meri do realizacije, bo dobro. Bo pa morala to od svoj podrejenih bolj odločno zahtevati. Smo veseli, da imamo tako ministrico, saj ko smo se ukvarjali s problematiko zveri, je ministrica Pivčeva neprimerno bolj ustrezno odreagirala v primerjavi z ministrstvom za okolje, žal pa tudi ona premalo odločno. Problematika se bo namreč vrnila spomladi in na podeželju bomo imeli katastrofo kar se tiče volkov in medvedov. Žalostno je, da so marsikje ljudje morali vzeti stvari v svoje roke, saj država ni dala soglasij  za odstrel pravočasno. To je sicer začasno rešilo problem, je pa nesprejemljivo, saj država ljudi, s svojimi odločitvami, ne sme spodbujati k temu, da vzamejo zakon v svoje roke. Država mora sprejemati modre odločitve, da bodo ljudje lahko verjeli, da se sprejemajo prave stvari za reševanje problemov.

Več kot žalostno je, da je danes sprejeti interventni zakon o posegih na kmetijskem trgu na kmete, podeželje in povečanje samooskrbe s hrano pozabil, čeprav bi to ob zagotavljanju kratkoročne prehranske varnosti moral biti glavni namen zakona. Predlogov SLS niso sprejeli, domnevno zaradi časovne stiske. Upam, da bo vsebina predlogov SLS v korist kmetov, podeželja in s povečanjem samooskrbe s hrano tudi v korist vseh potrošnikov sprejeta v dodatnem interventnem zakonu v 7 dneh. Sicer bomo lahko le ugotovili, da gre za nerazumljivo enotno protikmečko in protipodeželsko politično kompozicijo, kjer SLS ostaja povsem sama. Tega pa preprosto nočem verjeti.

Kako gledate na Slovenijo v tem času, v tem razvojem trenutku? Vemo, da se SLS že ves čas prizadeva za podeželje, kmetstvo itd. Kakšen odnos ima država do podeželja in kmečkega prebivalstva?

Če pogledamo zadnjih nekaj let, je razkorak med besedami in dejanji v politiki absolutno prevelik. Ker, če bi analizirali to, kar sta govorila zadnja dva predsednika vlad Cerar in Šarec ter številni njuni ministri, bi lahko človek rekel, da se strinja z 90% kar so povedali. Bila so jih polna usta enakosti pred zakonom, pravne varnosti, zaščite človekovih pravic, omogočanje enakih možnosti. Realnost pa je šla izrazito v nasprotno smer. Ljudje so izgubljali zaupanje v enakost pred zakonom, sploh v luči bolj odmevnih sojenj. Vidi se, da določen krog ljudi sledi ciljem, ki z enakostjo pred zakonom in pravno varnostjo nimajo nič skupnega.

Po drugi strani je odnos do ljudi na podeželju slab. Poglejmo dogajanje ob slovenski južni meji. Ta del Slovenije je obenem soočen s pritiskom nezakonitih migrantov, ki se nam ponovno napoveduje. Ista območja so obremenjena s problematiko zveri, ki po drugi strani napadajo že v Pernici pri Mariboru… Obenem pa se obmejna in hribovsko, višinska okolja izrazito praznijo. Zapirajo se poslovalnice pošt, bankomati, šole… Argument za vse to pa je, da je premalo ljudi oz. prometa. Jasno, če so ljudje prisiljeni iti v mesta na delo, potem gredo tudi tam na pošto, banko itd. Hkrati pa državni lastniki denimo Pošte dvignejo pričakovani donos na delnico Pošte in s tem ko dvignejo kriterije ter imajo razlog za zapiranje poslovalnic. Nastane pa velika škoda tem lokalnim okoljem, saj se dejavniki seštevajo. Najprej si zaprl šolo, potem pošto in banko… hkrati pa ne spodbudiš, da bi naravne vire, kot so gozdovi, s pridom pričeli izkoriščati. Jasno je, da tam kjer bodo ostala delovna mesta, tam bodo ostali ljudje. Država bi morala ravno v ta okolja največ investirati, sploh v osnovno infrastrukturo, dela pa se ravno nasprotno. Mečemo pa velike količine denarja v t.i. »mehke vsebine«. Denar, ki je v veliki večini vržen stran, saj nam s tem realno prodajajo »buče«. Vsak župan ve, da dokler nima ceste, napeljav itd., je večina ostalega nepomembno.

S tem področjem se intenzivno ukvarja tudi vaš evropski poslanec Franc Bogovič, kajneda? Projekt Pametnih vasi velja za enega bolj uspešnih evropskih projektov.

Ja, zelo sem ponosen na njegovo delo na področju pametnih vasi in razvoja podeželja. Kajti pametni razvoj vasi je korak v smeri decentralizacije in skladnejšega razvoja. Pomeni, da lahko nove tehnologije uporabiš za bolj primerljivo kakovost življenja tudi na podeželju. Primer lahko vidimo ravno pri sedanji krizi korona virusa. Uspešnost projekta Pametnih vasi pomeni, da lahko s pomočjo novih tehnologij, videokonferenc itd. v večji meri omogočiš delo do doma, vključenost v nekatere aktivnosti. Predstavljamo si, da ima vsak doma že neko pametno napravo. Velika večina ja, vendar pa ravno morda tisti, ki bi jo najbolj potrebovali, je nimajo. Prvi korak je tako osnovna opremljenost, drugi pa aktivnosti, ki spodbujajo dvig kakovosti življenja tudi s pomočjo modernih tehnologij.

Ena od glavnih prioritet nove vlade je tudi decentralizacija. Kako gledate na to vladno ekipo? Ima ta vlada potencial, da v teh dveh letih premakne stvari na bolje.

Glede na to v kako kratkem času je bila sestavljena in glede na veliko zahtevnost razmer v katere vstopa imamo zelo dobro ekipo. Morda bi lahko na kakšnem mestu, če bi bilo več časa, pogovor potekal še s kom. Morda bi se našla tudi še kakšna dodatna alineja za koalicijski program. Vendar sem še vedno prepričan, da je tako ta ekipa kot koalicijski program dober odgovor na ključne izzive časa. Seveda so sedaj stopile druge stvari v ospredje, kot je kriza z virusom. Tudi ta kombinacija veliko izkušenih ministrov in nekaj novih, mladih dobra kombinacija. Dobro je tudi to, da jih je veliko prišlo iz poslanskih vrst.

Ne imejmo pa iluzij, da bomo dobro delovanje vlade lahko spremljali v glavnih medijih. Morali si bomo ustvarjati lastno mnenje in biti tudi strpni in prizanesljivi. Kajti napake bomo lahko vedno našli. Vsaka vlada dela napake, tudi ta jih bo. Bo pa ta vlada neprimerno bolj obremenjena, kot katerakoli druga vlada, praktično od osamosvojitve dalje. Saj bo pod pritiskom z vseh strani ter tudi po pritiskom kratkega časovnega roka. Imamo krizo s korona virusom, potem bodo prišle ilegalne migracije. Hkrati naj bi se še pripravili na dobro vodenje Evropske unije. Čez dve leti pa bodo volitve. Težka naloga.

Pred časom smo lahko slišali neuradne informacije o tem, da bo tudi SLS zasedla ministrsko mesto v tej vladi. Kako boste torej sedaj delovali s to vlado? Kako se je končala ta zgodba z ministrom SLS?

Če v slovenskem parlamentu nisi zastopan, seveda potem ne moreš biti enakovredna vladna stranka. Mi sicer smo parlamentarna stranka, ker imamo evropskega poslanca Franca Bogoviča. Vesel sem, da je med nami vseeno prišlo do konstruktivnega dialoga in dogovora, da bomo sodelovali v tej vladi. Naša strokovnjakinja in predsednica odbora za kohezijo in regionalni razvoj pri SLS mag. Monika Kirbis Rojš je postala državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo. Franc Kangler je postal državni sekretar na MNZ.

Glavni odbor SLS je na moj predlog soglasno podprl sklep, da SLS podpira to vlado, za katero verjamemo, da je neprimerno boljša od prejšnje in pozitiven korak za Slovenijo ne glede na to, ali bi formalno sodelovali v vladi, ali ne. Podpiramo jo zato, ker je pomemben del vsebine v koalicijski pogodbi tak, kot so vsebinske usmeritve naše stranke. Sploh, ko gre za prizadevanja za obdelano in poseljeno slovensko podeželje, za krepitev družinskih kmetij, za višjo stopnjo predelave lase, kot naše strateške surovine. Ter po drugi strani, ko gre za stvari kot je varovanje meje, na področju kulture in zaščite jezika. Vse to je zadosten razlog za nas, da podpiramo to vlado. Dali smo na razpolago tudi naše kadre, ki imajo primerne in strokovne izkušnje. Seveda pa bomo spremljali in zahtevali doslednost pri doseganju izvedljivih ciljev iz koalicijske pogodbe.

Nasprotniki te vlade veliko govorijo o Janševi vladi, o desni vladi. Videli smo že celo proteste proti vladi, ko ta niti obstajala še ni. Kako gledate na to? Bo Janez Janša uspel zgraditi svoj koalicijski potencial?

Verjamem, da bo ta vlada z vsemi partnerji, notranjimi in zunanjimi, dobro sodelovala in da bodo ljudje tudi na volitvah prepoznali, da gre za pravo opcijo. Imamo dve levosredinski stranki in dve desnosredinski stranki. Mene preseneča, da se to v medijih ne poudari večkrat. Vedno se govori samo o desni vladi toda ta vlada niti teoretično ni desna vlada. Dajte vprašat poslance DeSUS ali SMC, kaj si mislijo o nekaterih klasičnih desnih ideoloških stališčih. To je uravnotežena vlada, kjer je desnosredinski del pač številčnejši.

Največji strah nasprotnikov te vlade je to, da bi bila ta vlada uspešna. Pa ne zato, ker bi bila desna vlada ampak ravno zato, ker ni. Največji strah je, da bi bila ta vlada z dvema levosredinskima vladama uspešna. Dve taki stranki, ki bi ostali na levi in bi kot taki uspeli na prihodnjih volitvah. Kajti, če bi ti dve stranki dobili samo deset poslancev, kar sem prepričan, da je izvedljivo, pomeni, da bi imeli stanje, ko bi lahko imeli več časa  uravnoteženo koalicijo in vlado. Vlado, ki bi lahko uredila stvari, ki nam jih žal v času DEMOS-a ni uspelo narediti. V opoziciji bi tako ostala ena leva stranka, kot je SD in ena ultra levičarska, kot je Levica. To bi bilo za Slovenijo zelo zdravo.

Gospoda Počivalška in gospo Pivec je potrebno podpreti v tem, da ostaneta na svojih pozicijah v političnem spektru in tam vztrajata. Kljub temu, da se ju že medijsko poriva proti desnici. Določeni komentatorji jima že sugerirajo, da bosta preživela, če se bosta premaknila na desno. To bi bila napaka. Nasprotno, samo tega ne smeta narediti. Prvič, od kar se je SDS premaknila od social-demokratske opcije na desno stran, imamo priložnost, da se vzpostavi sistem, kjer bodo lahko sodelovale desnosredinske in levosredinske stranke. Sodelovale pa bodo okrog programa, ki je v svojem bistvu nadaljevanje osamosvojitvenega programa Slovenije.

Večkrat ste že omenili koalicijski program, koalicijsko pogodbo. Če beremo ta dokument je jasno, da se vseh zavez ne bo dalo izpolniti. Sploh v luči sedanje krize. Da pa nam misliti, če je to bolj program za naslednjih 6 let in ne samo dve. Bo koalicija to preživela? Bo predsednik vlade? Velikokrat namreč beremo, da bosta koronavirus in odnos do partnerjev v vladi definirala uspeh te vlade.

Jaz verjamem, da je Janez Janša tudi pri sebi razčistil stvari in da se zaveda, da nekatere stvari v preteklih 30ih letih niso bile optimalne. Moja izkušnja z njim in SDS je izrazito pozitivna zadnji dve leti. Kar smo se dogovorili, je vse držalo. Držati besedo je ključno pri krepitvi zaupanja. Posebno, če so odnosi med strankami obremenjeni s stvarmi iz preteklosti.

Osebno ocenjujem, da bo na največji preizkušnji strateško partnerstvo med SDS in NSi, ker to je temeljna naveza, če želimo imeti dolgoročno stabilno vlado. Vlado, ki bo imela ustrezno poudarjene vrednote, ki so pomembne za obstoj naroda, kulture, sociale itd. In da bo hkrati odprta do strank, kot sta SMC in DeSUS. Če pa bo to partnerstvo prišlo pod vprašaj, pa dolgoročno ta vlada ne more obstati kljub temu, da smo v SLS prepričani, da bomo po naslednjih volitvah ponovno močno zastopani v slovenskem parlamentu in tako dodaten stabilen člen.