Akademska nepoštenost: raziskovalec teze o sistemskem rasizmu odpuščen zaradi ponarejanja raziskav

Državna univerza na Floridi (FSU) je zaradi ponarejanja znanstvenih raziskav odpustila profesorja kriminologije Erica Stewarta po uspešni 16-letni karieri. Stewart je veljal za »guruja« tez o razširjenosti (sistemskega) rasizma v ameriški družbi in policiji.

Vodstvo fakultete je sporočilo, da so odločitev sprejeli zaradi »ekstremne malomarnosti in nesposobnosti in neresničnih rezultatov nekaterih raziskav«, pod katerimi se je podpisal.

Stewart je bil priznan akademik z več kot 8.500 navedbami s strani drugih raziskovalcev po podatkih Google Scholar. Bil je tudi raziskovalni sodelavec ameriškega Nacionalnega inštituta za pravosodje, podpredsednik Ameriškega kriminološkega združenja, ki ga je leta 2017 priznalo za enega od štirih visoko uglednih kriminologov.

Po navedbah njegovega življenjepisa je od večjih organizacij, tudi od s strani davkoplačevalcev financiranih združenj, prejel več kot 3,5 milijonov dolarjev raziskovalnih sredstev.

Poleg tega je bil član univerzitetne komisije, ki je zasliševala in odločala o primerih študentov, obtoženih goljufije in akademske nepoštenosti.

Stewart je bil odpuščen štiri leta po začetku preiskave leta 2020. Povod zanjo je bila še šesta obtožba ponarejanja raziskav, ki je ponovno sklicala komisijo po tem, ko je ta zavrnila preiskovanje poziva Justina Picketta, profesorja kriminologije na Univerzi v Albaniju. Pickett je opozoril na nepravilnosti v prispevku o raziskavi, pri kateri je leta 2011 sodeloval s Stewartom.

Prva obtožba se je pojavila že leta 2006, vendar jih je Stewart zanikal in se vse do leta 2020 izogibal preiskovalnim postopkom.

FSU naj bi v odpovednem pismu zapisala, da je razkritje Stewartovih ponarejanj podatkov in zmotnih zgodb uničilo desetletja raziskav, nekoč smatranih za sam vrh kriminologije. 

»Zažvižgal« nekdanji študent in soavtor

Stewart in Pickett sta se leta 2011 ukvarjala z raziskovalnim vprašanjem, ali rasistični predsodki javnosti vplivajo na željo po strožjih kaznih za afro- in latinskoameriške kršitelje zakona. Raziskava, kot je dal objaviti Stewart, naj bi ugotovila, da se z rastjo teh skupin prebivalcev ZDA veča tudi naklonjenost strožjim kaznim.

Pickett je trdil, da podatki tega niso kazali – če že kaj, naj bi kazali nasprotno – pač pa je Stewart priredil velikost vzorca z namenom potrjevanja hipoteze.

Izpostavil je na primer, da je prispevek navajal 1.184 udeležencev, v resnici pa jih je bilo le 500. Poleg tega naj bi Stewart domnevno z namenom potrditve hipotez navedel vzorec 91 držav namesto dejanskih 326.  

Komisija FSU je skupaj s Stewartom sprva zavrnila njegovo prošnjo, da mu pošljejo originalno raziskavo. Trije člani komisije so bili tudi soavtorji raziskav s Stewartom in so ob Pickettovih opozorilih trdili, da ni dovolj dokazov za pričetek preiskovalnega postopka.

Tekom debate pa je bilo iz priznanih znanstvenih revij umaknjenih več prispevkov. V luči poziva in števila podobnih obtožb iz preteklih let se je pričel preiskovalni postopek, na začetku katerega je Stewart trdil, da je žrtev študenta, ki se je lotil linčanja njegovega akademskega karakterja. Pet od šestih umaknjenih prispevkov je namreč obravnavalo z raso povezane teme, Stewart pa je temnopolt.

Ko se je junija leta 2020 pojavila še šesta obtožba, se je primer Stewart ponovno odprl in tokrat se je FSU odločila za preiskavo.

Izkazalo se je, da je bil Pickettov sum utemeljen.

»Ne razumem, kako lahko študente učite, naj bodo etični raziskovalci, ali kako naj bi se rezultate prihodnjih raziskovalnih projektov, ki jih vodite vi, smatralo za zaupanja vredne,« je Pickett pisal Stewartu.

Ponarejene raziskave so se dotikale perečih družbenih problemov

Do zdaj so v celoti umaknili šest Stewartovih člankov, objavljenih med letoma 2003 in 2019 v priznanih znanstvenih revijah, kot sta Criminology in Law and Society Review.

Vseh šest raziskav se je ukvarjalo s kočljivimi družbenimi temami, kot je vprašanje, kako javnost dojema nebele rase, kakšno vlogo ima rasa oziroma rasna diskriminacija v ameriškem pravosodnem sistemu itn.

Umakniti so bili primorani na primer najdbe odmevne raziskave iz leta 2019, da belci v ZDA zaradi dediščine sistemskega rasizma pojmujejo temnopolte kot zločince ter da naj bi bila takšna podoba temnopoltih pogostejša pri konservativcih.

Prav tako so umaknili podobno raziskavo iz leta 2018, ki naj bi pokazala, da belci v ZDA vidijo Afroameričane in Latinoameričane kot kriminalno grožnjo ter da bi se lahko takšna percepcija sprevrgla v državno sponzoriran družbeni nadzor.  

Tretja umaknjena raziskava je trdila, da želijo belci strožje kazni za Latinoameričane, ker se njihovo število v ZDA veča in obenem postajajo ekonomsko uspešnejši.

Ne gre za osamljen primer: preveč motivacije in premalo nadzora

Pickett je aprila za The Florida Standard dejal, da v akademskih krogih obstaja hud pritisk na profesorje za objavljanje raziskav, s tem pa tudi močna denarna motivacija za ponarejanje podatkov. Opozoril je, da primanjkuje odgovornosti in doslednega preverjanja: »Verjetnost, da te bodo dobili, je zelo, zelo nizka.«

Objavil je tudi pregleden članek, kjer je analiziral vseh šest raziskav in načine ukrepanja. Ocenjuje namreč, da so soavtorji in kolegi redko pripravljeni prijaviti goljufijo, obenem pa se univerze redko odzovejo na takšne obtožbe. Navedel je primer nedavnega škandala na Univerzi Duke, kjer naj bi z namenom prikrivanja znanstvene prevare zapravili okoli 100 milijonov dolarjev.

Najbolj razvpit primer akademske nepoštenosti se je zgodil na Nizozemskem, kjer je Diederik Stapel, nekdanji profesor socialne psihologije na Univerzi v Tilburgu, v dolgoletni uspešni karieri domnevno ponaredil vsaj 50 raziskav. Stapel naj bi si raziskave skupaj s podatki pogosto kar izmislil v skladu s hipotezami ter kot mentor prevaral številne študente, ki so mu zaupali. Stapela je razkrinkal prav študent, ki je odkril, da so grafi v enem izmed prispevkov nesmiselni. Tekom preiskave je univerza ugotovila, da je bilo takšnih primerov veliko več.

V Sloveniji je bil obravnavan primer nekdanje predstojnice katedre za novinarstvo na FDV Karmen Erjavec, ki jo je sicer zastopala odvetniška pisarna predsednice države Nataše Pirc Musar.