Albanski nacionalizem zasijal na Svetovnem prvenstvu v nogometu
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V luči žarometov Svetovnega prvenstva v nogometu je zasijal škandal, ki sta ga na tekmi med Švico in Srbijo zakuhala švicarska reprezentanta, ki sta gol proslavljala s kretnjo dvoglavega orla - simbolom Albanije.
Ob tem se je izkazala izjemna solidarnost med Albanci v domovini, na Kosovu in drugod po svetu, ki ponovno kaže na obrise velike Albanije.
Do incidenta je prišlo na nogometni tekmi med Srbijo in Švico, ko sta dva švicarska reprezentanta, po rodu iz Kosova, ob zadetku gola to proslavila z gesto dvoglavega orla, ki je upodobljen na albanski zastavi. Eden izmed njih je imel kosovsko zastavo, ob švicarski, tudi na nogometnih čevljih.
Ni pa to prva politična provokacija, ki se je zgodila na nogometni tekmi, kjer so nastopali Srbi in Albanci. Leta 2014 je na tekmi med Srbijo in Albanijo na igrišče priletel dron z zastavo velike Albanije, med igralci pa je prišlo do fizičnega obračuna. Leto za tem so ob prihodu srbskih nogometašev v Tirano, albanski navijači kamenjali njihov avtobus.
Albanska solidarnost z rojaki se je pokazala takoj po izreku finančnih kazni za tri švicarske nogometaše: Xherdana Shaqirija in Granita Xhaka po rodu iz Kosova ter kapetana ekipe Stephana Liechsteinerja. Skupaj so dobili za 21.700 € kazni, saj FIFA na svojih tekmah prepoveduje izražanje nacionalnih političnih čustev in kazanje takih simbolov.
V enem dnevu pa so Albanci zbrali več kot 20.000 € prispevkov za nogometaše. Povod za zbiranje je dal sam albanski premier Edi Rama, svojo mesečno plačo pa je prispeval tudi kosovski minister za trgovino Bajram Hasani.
Pri zbiranju donacije gre v prvi vrsti za močno politično gesto. Povprečna mesečna plača v Albaniji je namreč 300 €, nogometaši, ki jih je FIFA kaznovala, pa mesečno zaslužijo od 40.000 € do 100.000 €.
Napetost med Srbi in Albanci se seveda ne začne na nogometni zelenici. Že v preteklosti sta imela naroda med seboj kar nekaj nesoglasij.
Da je življenje v Albaniji težko in neperspektivno, je jasno marsikateremu Albancu, ki se v želji po boljšem zaslužku in standardu preseli v tujino. Največ jih poizkusi v Nemčiji, Italiji in Švici.
V Švici živi okoli 250.000 Albancev, kar predstavlja 2 % celotnega prebivalstva. Okoli 40.000 Albancev ima tudi švicarsko državljanstvo, ostali pa ostajajo zvesti svojim izvornim državam.
Albanija, ki se želi pridružiti EU in je te dni dosegla dogovor o pogojnem začetku pogajanj, postaja ena izmed možnih lokacij za postavitev centrov za migrante, ki si želijo v EU. To možnost pa je danes ostro zavrnil albanski premier Rama, ki meni, da je ideja o Albaniji kot velebranu za begunce nesprejemljiva. Prepričan je, da bi se moglo vprašanje pristopa Albanije k EU in migrantsko vprašanje obravnavati ločeno, Albanija pa je pripravljena prevzeti del odgovornosti za migrante.
Spomladi letos je po Sloveniji odmevalo pismo Velenjskega župana Bojana Kontiča (SD), ki ga je naslovil na predsednika države Boruta Pahorja, premiera Mira Cerarja ter predsednika parlamenta Milana Brgleza v katerem jih poziva, naj se problem priseljencev začne reševati medresorsko usklajeno in celostno.
Ob tem je župan naletel na očitke Slovencev in tudi pripadnikov drugih narodov, ki že dlje časa živijo v Velenju, da je prav on in njegova odprta politika do priseljencev tista, ki je kriva za stanje v katerem se je mesto znašlo danes.
Največjo težavo predstavlja komunikacija, predvsem v vzgojno izobraževalnih ustanovah, kjer starši albanskih otrok ne znajo komunicirati z vzgojitelji in učitelji ter v zdravstvenem domu, kjer je neznanje jezika lahko tudi življenjsko usodno.
V luči žarometov Svetovnega prvenstva v nogometu je zasijal škandal, ki sta ga na tekmi med Švico in Srbijo zakuhala švicarska reprezentanta, ki sta gol proslavljala s kretnjo dvoglavega orla - simbolom Albanije.
Ob tem se je izkazala izjemna solidarnost med Albanci v domovini, na Kosovu in drugod po svetu, ki ponovno kaže na obrise velike Albanije.
Do incidenta je prišlo na nogometni tekmi med Srbijo in Švico, ko sta dva švicarska reprezentanta, po rodu iz Kosova, ob zadetku gola to proslavila z gesto dvoglavega orla, ki je upodobljen na albanski zastavi. Eden izmed njih je imel kosovsko zastavo, ob švicarski, tudi na nogometnih čevljih.
Ni pa to prva politična provokacija, ki se je zgodila na nogometni tekmi, kjer so nastopali Srbi in Albanci. Leta 2014 je na tekmi med Srbijo in Albanijo na igrišče priletel dron z zastavo velike Albanije, med igralci pa je prišlo do fizičnega obračuna. Leto za tem so ob prihodu srbskih nogometašev v Tirano, albanski navijači kamenjali njihov avtobus.
Albanska solidarnost z rojaki se je pokazala takoj po izreku finančnih kazni za tri švicarske nogometaše: Xherdana Shaqirija in Granita Xhaka po rodu iz Kosova ter kapetana ekipe Stephana Liechsteinerja. Skupaj so dobili za 21.700 € kazni, saj FIFA na svojih tekmah prepoveduje izražanje nacionalnih političnih čustev in kazanje takih simbolov.
V enem dnevu pa so Albanci zbrali več kot 20.000 € prispevkov za nogometaše. Povod za zbiranje je dal sam albanski premier Edi Rama, svojo mesečno plačo pa je prispeval tudi kosovski minister za trgovino Bajram Hasani.
Pri zbiranju donacije gre v prvi vrsti za močno politično gesto. Povprečna mesečna plača v Albaniji je namreč 300 €, nogometaši, ki jih je FIFA kaznovala, pa mesečno zaslužijo od 40.000 € do 100.000 €.
Napetost med Srbi in Albanci se seveda ne začne na nogometni zelenici. Že v preteklosti sta imela naroda med seboj kar nekaj nesoglasij.
Velika Albanija: ne samo na Balkanu, ampak po vsej Evropi
Da je življenje v Albaniji težko in neperspektivno, je jasno marsikateremu Albancu, ki se v želji po boljšem zaslužku in standardu preseli v tujino. Največ jih poizkusi v Nemčiji, Italiji in Švici.
V Švici živi okoli 250.000 Albancev, kar predstavlja 2 % celotnega prebivalstva. Okoli 40.000 Albancev ima tudi švicarsko državljanstvo, ostali pa ostajajo zvesti svojim izvornim državam.
Albanija, ki se želi pridružiti EU in je te dni dosegla dogovor o pogojnem začetku pogajanj, postaja ena izmed možnih lokacij za postavitev centrov za migrante, ki si želijo v EU. To možnost pa je danes ostro zavrnil albanski premier Rama, ki meni, da je ideja o Albaniji kot velebranu za begunce nesprejemljiva. Prepričan je, da bi se moglo vprašanje pristopa Albanije k EU in migrantsko vprašanje obravnavati ločeno, Albanija pa je pripravljena prevzeti del odgovornosti za migrante.
Titovo Velenje, ki je postalo albansko
Spomladi letos je po Sloveniji odmevalo pismo Velenjskega župana Bojana Kontiča (SD), ki ga je naslovil na predsednika države Boruta Pahorja, premiera Mira Cerarja ter predsednika parlamenta Milana Brgleza v katerem jih poziva, naj se problem priseljencev začne reševati medresorsko usklajeno in celostno.
Ob tem je župan naletel na očitke Slovencev in tudi pripadnikov drugih narodov, ki že dlje časa živijo v Velenju, da je prav on in njegova odprta politika do priseljencev tista, ki je kriva za stanje v katerem se je mesto znašlo danes.
Največjo težavo predstavlja komunikacija, predvsem v vzgojno izobraževalnih ustanovah, kjer starši albanskih otrok ne znajo komunicirati z vzgojitelji in učitelji ter v zdravstvenem domu, kjer je neznanje jezika lahko tudi življenjsko usodno.
Zadnje objave
Politična moč Tine Gaber
16. 9. 2024 ob 9:00
»Življenje blizu romskih vasi je nemogoče brez rednega posredovanja policije«
16. 9. 2024 ob 6:00
Oljenka z Brezij s podobo leva, psa in merjasca
15. 9. 2024 ob 19:15
Ko gospa ministrica postane Pehta (Kekec, 2. del)
15. 9. 2024 ob 15:28
Film: Pater Pij
15. 9. 2024 ob 12:27
Ocvrta jajca s paradižnikom
15. 9. 2024 ob 9:00
Mar nam je
15. 9. 2024 ob 6:00
Razkrivamo blamažo novinarke MMC RTV Kaje Sajovic pri pisanju o Venezueli
15. 9. 2024 ob 0:37
Ekskluzivno za naročnike
»Življenje blizu romskih vasi je nemogoče brez rednega posredovanja policije«
16. 9. 2024 ob 6:00
Ocvrta jajca s paradižnikom
15. 9. 2024 ob 9:00
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Prihajajoči dogodki
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
SEP
24
SEP
26
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
3 komentarjev
biljan
Naj spomnim. Pred leti je na evropskem ali svetovnem prvenstvu v plavanju eden od najboljših srbskih plavalcev za razglasitev rezultatov oblekel majico Kosovo je Srbija. Bil je izključen s tekmovanja. Gledalcev je bilo seveda neštetokrat manj kot na nogometnem svetovnem prvenstvu. Tu člani reprezentance Švice, albanskega ali kosovskega porekla, s svojo simboliko častijo »veliko« Albanijo, ki naj bi in bo zajemala Albanijo, KiM, Z del Makedonije, pa verjetno še del Črne gore in v slovenski Domovini berem, da je albanski »nacionalizem« zasijal. Od kdaj pa le ti dobivajo pozitivni predznak? V Sloveniji se javno že soočamo z njim in npr. pravijo, da v Prešernovem mestu komaj še slišiš slovenščino. Prevladuje kričavost albanske/šiptarske mladine v tropih po mestu, njih in njihovih staršev v trgovskih centrih in skupine žensk s po več otroki in še kom na vozičku in v stanju nosečnosti po ulicah in cestah. » Nacionalizmi«, kot google prevede nacionalizem v albanščino, se bodo pričeli prav kmalu kresati. Slovenski in albansko/šiptarski, a je vprašanje, kdo pri tem potegnil ta kratko. V zvezi s Švico. Tam so po osamosvojiti Slovenije in odprtju slovenskega veleposlaništva imeli po kroniki SKD, največ dela prav z dajanjem vizumov za albance/šiptarje s Kosova. Ker se je slovensko zaveden veleposlanik temu uprl, so ga odstavili. Za informacijo še podatek iz knjige Nadire Avdić (!!!) Vllasi Za (Odbranu) Azema Vlasija, ZSMS, Portorož, november 1989, v srbščini, priporočam v branje, cena v antikvariatu 1 evro. Dne 17.9.1986, je pod naslovom Nacionalistički dječji lov, med drugim zapisala, da se je v tem letu število učencev in dijakov povečalo za 7000 otrok, skupaj pa je 430.000 učencev in dijakov. Izračunajte, koliko so stari sedaj. Prispevek zaključuje, citat: … nacionalisti koriste svaku priliku,…, pisanjem parola, skrnavljenjem groblja, tučnjava i slićnim huliganskim eksecima već još u djetinstvu dobiju žig koji če ih pratiti kroz cijeli život.«
Sijajno, kajne!
APMMB2
Albanski nacionlizem so opazili le Srbi.
V švicarski reprezentanci igrajo Albanci in ti so zabili zmagovita gola, ki sta poslala Srbe domov.
Srbi nikoli ne izgubjo. Tudi če izgubijo, s zmagovalci. To je vse od Gazimestana oziroma bitke na Kosovem polju. To bitko so Srbi izgubili a jo še vdno slavijo kot največjo zmago v svoji zgodovini.
Skoraj na dan obletnice so izgubili še nkrat. Tokrat ne proti Turkom ampak proti Albancem,ki so prav tako večni sovražniki Sebov. To jih boli in zato so naredili cirkus. Kot pa lahko vidimo, so tudi Slovenci nasedli in sedaj obtožujejo Albance, ker so v dresih Švice posali domov Srbe.
Če bi Albanci pokazali Brazilcem simbol albanskega orla, se nihče za to ne bi zmenil. Srbu pa ne smeš pokazati niti slokega prsta, pa je že napad na Srbijo.
Menim, da je tudi kazen za Švico pretirana.
jozeveli
Micka, kdo pa nam preprečuje visko rodnost? Mi bi si lahko tudi z visoko rodnostjo priborili Rezijo, tržaško zaledje, ... Mar ne bi morali biti veseli vsakega božjega otroka? Niso Albanci (niti migranti) krivi za našo nerodnost ;) Njim otroci niso predragi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.