Andreja Gregorič Berdajs: Počutim se, kot bi dobila krila (2. del)

Andreja Gregorič, Foto: Klemen Lajevec, Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

V prvem delu intervjuja z novinarko in urednico Andrejo Gregorič, ki ste ga na Domovini lahko prebrali včeraj, smo spregovorili o njeni izkušnji dela na RTV Slovenija, ustvarjanju oddaje Panorama, razmerah, v katerih se je javna radiotelevizija znašla v zadnjem času, in odnosih znotraj informativnega programa.

V drugem delu pa smo spregovorili o viziji razvoja informativnega progama, kot ga vidi sama, političnih in drugih pritiskih na novinarsko delo, o razlikah med delom v javnem in zasebnem mediju ter izzivih v prihodnosti.

Imate kar precej izkušenj, pa tudi željo po razvoju, izstopanju iz kalupa. Kje vidite ključne priložnosti za razvoj informativnega programa na TV Slovenija?

Precej kritična stvar se mi zdi občutek samozadostnosti. Ta nezmožnost zavedanja, da delujemo na trgu, kjer se borimo za svoj kos pogače. Močno umanjka ta tržna miselnost. Zdi se, kot da se zanašamo na to, da smo edinstven medij, kar je morda veljalo pred štiridesetimi leti, ko drugih medijev še ni bilo.

Mislim, da bi enostavno morala obstajati neka samorefleksija – kaj delamo, kako to delamo in kako gledalci reagirajo na to, kar delamo, ter najti način, da se prilagodimo času, v katerem živimo. Enostavno ne gremo v korak s časom niti z grafično podobo niti s tehnološkim napredkom.

Zdi se, da se je od devetdesetih let izboljšala samo kakovost slike, vse ostalo pa ne sledi razvoju, digitalizaciji. Ste morda opazili prisotnost informativnega programa na družbenih omrežjih? To manjka.

Tudi spremembe, ki se uvajajo v zadnjih letih, se mi zdijo zgolj kozmetični popravek. Več bi bilo treba narediti na privlačnosti oddaj, načinu podajanja vsebin, morda tudi njihovi zvrsti. Za ljudi, ki čez dan sledijo dogajanju, TV Dnevnik enostavno ni zanimiv. Mislim, da bi morali tam ponuditi kakšno analizo. Televizija ima kapacitete, da gledalcu lahko to ponudi.

Čez dan nas informacije dohitevajo prek telefonov, računalnikov in radia. Zvečer pa je čas, da vse te informacije uredimo in smiselno združimo. Tukaj bi lahko ponudili te analize, kakšen komentar in umestili dogodke v čas in prostor. Mislim, da je to tisto, kar gledalci potrebujejo zvečer, in to bi jim tudi lahko ponudili.

To je glede vsebine, veliko dela pa je tudi še pri tem, da naredimo oddaje bolj privlačne, fotogenične, grafično dovršene.

Ste se pri svojem novinarskem delu kdaj soočali s kakšnimi političnimi pritiski? Je kdo kdaj želel vplivati na program? Kako se je to kazalo?

Kakšen poskus se je pojavil tu in tam. K sreči pritiski nikoli niso bili tako močni, da jih ne bi mogla ustaviti in se od tega ograditi.

Ko govorimo o političnih pritiskih, si sicer pogosto predstavljamo nekoga, ki stoji za novinarjevim hrbtom in govori, kaj in na kakšen način bo pisal. Tega nisem nikoli doživela. Prav tako mi nihče ni rekel, da o nečem ali na določen način ne smem poročati, sicer sledi kakšna grožnja.

Sama sem največji pritisk na to, kako poročamo, doživela med epidemijo. Takrat je bil pritisk na to, kako poročamo, komu dajemo besedo. Zaznavala sem trenja med pričakovanji vlade in drugimi deležniki. Takrat je eskaliralo mnenje, da smo novinarji nepotrebni, da zavajamo in podobno. Na drugi strani pa smo bili soočeni s pričakovanji ljudi, ki so bili v paniki, prestrašeni.

Vsaka stran je želela nekaj drugega in tukaj sem se počutila najbolj ujeto. Ocenjevala sem, da delam prav, in včasih kakšno vladno odločitev tudi postavila pod vprašaj. Takrat mi je bilo težko poslušati, da sem soodgovorna za širjenje virusa, ker novinarji o nečem poročamo. Takrat mislim, da mi je bilo najtežje.

Ni se mi pa zgodilo, da bi me kdo v lastnem političnem interesu prisilil, da bi skozi mene izgovarjal svojo politično agendo. Tega si tudi ne bi dovolila.

Andreja Gregorič, Foto: Klemen Lajevec, Domovina

Doživljaš nek tvit kakega politika, ki je kritičen do članka ali načina poročanja, kot politični pritisk?

Odvisno, na kakšen način je napisano. Če gre za osebno diskreditacijo, je to nekaj drugega, kot če gre za kritiko z oprijemljivimi argumenti.

Koliko se na delu novinarja informativnega programa pozna, kdo sedi v upravi RTV Slovenija? Ste opažali kakšne bistvene razlike za delo novinarjev, ko so se menjale uprave?

Niti ne zares. Že dolgo smo sicer dobivali signale, da je potrebno finančno zategovati pas. To je veljalo praktično ves čas, od Kadunca naprej. Takrat sem tudi začela bolj podrobno spremljati notranje dogajanje in spoznavati, kdo kam paše in kaj se od koga lahko pričakuje.

Menjave vodstva se poznajo tudi pri tem, da je kje kakšen drugačen poudarek, da se česa izvaja več in česa drugega manj. Predvsem česa manj. Kamorkoli se obrneš, dobiš odgovor, da se česa ne da izvajati, ker je premalo denarja ali pa ker imamo preslabo tehnično opremo. Takšne možnosti so bile včasih okrnjene.

Mislim, da bi težko bolje ubesedila to, kar je Simon Kardum povedal javnosti ob svojem odstopu. Tiste besede so zelo konsistentne. Ne vem, koliko je že prej spremljal razmere na RTV Slovenija, ampak očitno je spoznal, kako tečejo stvari, v manj kot pol leta.

Zdaj ustvarjate Svet24TV. Kakšen je preskok z javnega medija na zasebnega? Kje so bistvene razlike?

Počutim se, kot bi dobila krila. Če sem prej govorila o kolesju in ukalupljanju, je tukaj glavna prednost, da tega ni. To se mi zdi bistveno pri mojem delu.

Je bil ta prehod bolj beg z RTV-ja ali načrten korak na karierni poti?

Beg to zagotovo ni bil. Če bi bil, bi vse skupaj dojemala bistveno drugače. Razmišljanje, da je v meni potrebna kakšna sprememba, je v meni zorelo že dolgo časa. Hvaležna sem, da so se stvari poklopile tako, kot so se.

Kje se vidite v prihodnosti?

Do sedaj sem bila že večkrat presenečena ob tem, kako so se določene stvari v mojem življenju poklopile. Pa ne mislim, da se je vse dogajalo po nekem golem naključju, sem pa sledila priložnostim, ki so se mi odpirale.

Zelo nehvaležno je napovedovati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, lahko pa rečem, da imam še kar nekaj idej in zanimanj in marsikaj bi še poskusila. Močno me vleče radovednost na področju razvoja medijev ter njihovem prilagajanju tehnološkemu razvoju. Res si želim biti del tega razvoja.

Menjava službe ni bila edina sprememba za vas v lanskem letu. Skočili ste tudi v zakonski stan. Kaj vam pomeni poroka?

Poroka je bila moja velika želja. Vidim jo kot trenutek, ko se dva, ki se imata res rada, zaobljubita drug drugemu. Izraz, da se zavežeta, je morda malo pretiran. To vidim bolj kot lep izraz naklonjenosti in odločitve za skupno pot. Potrditev tega odnosa.

Hkrati pa je to velika odgovornost, ker namensko potrdiš namen, da boš gradil odnos. Prevzameš odgovornost, da boš delal za to, da bo ta odnos funkcioniral.

Andreja Gregorič, Foto: Klemen Lajevec, Domovina

Kdo je Andreja Gregorič Berdajs, ko ni za kamero? Kaj vas motivira, navdihuje, sprošča?

Zanima me veliko stvari. Dan ima zame premalo ur, da bi lahko naredila vse, kar si želim.

Rada pobegnem v šport. Ta vidik se mi zdi pomemben. Tako najlažje sestavim misli in občutja. Zadnje leto sem odkrila jogo in ta meditativni del me zelo pritegne. Zame je velik izziv, ko se nameniš umiriti vse misli in občutja. Ampak mislim, da je nujno potrebna tako telesna kot duhovna pomiritev, da lahko bolj trezno gledaš na svet.

Andreja Gregorič Berdajs je novinarka in urednica, po rodu iz Vipavske doline, natančneje iz Prvačine, po duši pa novinarka. Prve novinarske izkušnje je nabirala že v času srednje šole na lokalni televiziji, nato krajši čas na radiu Aktual, večino svoje kariere pa je ustvarila na RTV Slovenija, kamor je po spletu okoliščin prišla prek avdicije. Tam je vztrajala petnajst let, do lanskega novembra, ko se je lotila novih profesionalnih izzivov, postala je namreč urednica na Svet24TV – radiovizije, kjer pravijo, da ustvarjajo radijske novice, ki jih lahko gledate. 

Javnosti je postala bolj znana, ko je prevzela vlogo voditeljice Panorame ter ko se je javno razpisala o žaljivkah, preziru, zavajajočih interpretacijah in žaljivih komentarjih, ki so jih bili s strani nekaterih sodelavcev deležni ustvarjalci Panorame. V lanskem letu je stopila tudi v zakonski stan. 

 

 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike