Anketa TV Slovenija: Pahor še bolj prepričljivo pred Šarcem, tretja Novakova. Kaj kažejo merjenja Dnevnika in Večera

Uredništvo

13. 10. 2017 ob 19:51
4 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Sklepajoč po zadnjih predvolilnih anketah slovenskih medijev bo letošnja predsedniška bitka odločena v prvem krogu.

Borut Pahor je, bolj kot se bližamo volitvam, močnejši kandidat, Marjan Šarec stagnira ali izgublja, Ljudmila Novak in Romana Tomc se izmenjujeta na tretjem mestu, a ne sežeta preko desetih odstotkov.

Po zadnji anketi agencije Episcenter za TV Slovenija bi Borut Pahor na predsedniških volitvah prejel 55,5 % glasov (slab odstotek več kot pred tednom dni), Marjan Šarec 21,2 % (dva odstotka manj), Ljudmila Novak 8,2 % (pol odstotka manj), Romana Tomc 7,8 (enako), Andrej Šiško 2,5 % (slaba dva odstotka več), Angelca Likovič 1,5 % (pol odstotka več), Maja Makovec Brenčič 1,4 % (slabega pol odstotka manj), Boris Popovič 1,2 % (enako) in Suzana Lara Krause 0,7 % (0,3 odstotne točke več).

"Tracking poll" Dnevnika in Večera: razmerja ostajajo enaka

Časopisa Dnevnik in Večer sta se odločila za merjenje, tako imenovani "Tracking Poll", v katerem vsak dan anketirata 450 ljudi, odstotke pa kandidatom pripišeta glede na rezultate merjenj zadnjih treh zaporednih dni.

Iz tako pridobljenih podatkov se lahko zasledujejo trendi in ti kažejo, da se vsej kampanji in TV soočenjem navkljub razmerje med kandidati zadnji teden praktično ne spreminja.

Pahor z odstotki podpore med 55 % in 59 % prepričljivo vodi, Marjan Šarec se ne more odlepiti od 20 odstotkov, prej kot dobiva, pa celo rahlo izgublja. Če se bodo trendi nadaljevali, bi lahko naslednji teden zdrsnil tudi pod mejo petinske podpore vprašanih.

Tretje mesto s prednostjo odstotka ali največ dveh pred zasledovalko obe časopisni hiši pripisujeta Romani Tomc. A z 8 % do 9 % podporo se drugemu Šarcu bistveno ne približuje.

Ljudmila Novak se, podobno kot Tomčeva, giblje znotraj svojih okvirjev, med 5 % in 7 % podpore.

V ozadju večina stagnira okrog enega odstotka in celo manj, le Andrej Šiško je, glede na prejšnje nizko izhodišče, uspel izskočiti na 2 odstotno podporo. Tu nekje se tudi vseskozi giba Boris Popovič.

Spodnji graf je primerjava zadnje izmerjene podpore kandidatom treh medijskih hiš.

KOMENTAR: Uredništvo

Če ne bo potresa ...

Če parafraziramo nekdanjega športnega komentatorja, sedaj voditelja Odmevov, lahko Borutu Pahorju zmago v prvem krogu predsedniških volitev prepreči le še potres. Ironija te besedne igre je, da bi mu kakšna naravna nesreča kot predsedniku republike kvečjemu še koristila, saj državni voditelji ob tovrstnih katastrofah praviloma še pridobivajo. A bistvo je, da trendi tokrat zanikajo kakršenkoli resni vpliv ponavadi pomembnih televizijskih soočenj na končni razpored, vsaj pri vrhu. Posamezni kandidati lahko nekaj malega pridobijo ali izgubijo, a vse kaže, da kart resneje nobena kampanja več ne more premešati. Če ne potres, kaj sploh še lahko iztiri Pahorja? Zdi se, da praktično nič, oziroma je statistično verjetneje, da ga z zmagovite poti ob pohajkovanju po Sloveniji s ceste zbije kakšen avtomobil. Vsaj slednjega mu seveda nihče ne privošči, čeprav bodo nekateri, predvsem s trde levice, njegovo nov volilni triumf še težje pogoltnili kot vse, ki so jih že morali. In kaj sploh potem še preostane volivcem? Naj ugasnemo televizijo in odklopimo internet? Nikakor, v zaledju edinega favorita se bijejo bitke za prestiž in boljše psihološko izhodišče pred parlamentarnimi volitvami naslednje leto. Kdo bo uspešnejši, Romana Tomc ali Ljudmila Novak? Bo kateri od predstavnikov neparlamentarnih strank z rezultatom zarisal domet morebitne kasnejše uvrstitve v državni zbor? Lahko Andrej Šiško pridobiva še naprej? In na dan volitev: koliko volilnih upravičencev bo Pahorjeva na videz neulovljiva prednost uspavala, oziroma prepričala, da ostanejo doma ali se podajo na izlet v naravo? Bomo dobili volitve z zgodovinsko najnižjo udeležbo? Potres gor ali dol, nekaj vprašanj vendarle še ostaja odprtih.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Rekord: Splošno nezadovoljstvo z vladno politiko je naraslo na 81 odstotkov

19. 07. 2024

Kamala Harris: »Zmagali bomo na teh volitvah! Zmagali bomo!«

21. 07. 2024

Šef zapora na Dobu Domovini grozi s policijo

19. 09. 2024

4 komentarjev

MR

14. 10. 2017 17:42:20 0 Odgovori

Glasoval bom za Novakovo, ker ima na eni strani izkušnje na drugi strani pa vrednote, ki jih tudi živi.

lojze19

14. 10. 2017 10:44:44 0 Odgovori

Moje glasovanje bo v prvem krogu za Tomčevo, če ne bi bilo nje, bi glasoval za Novakovo, ostale poznam ali predobro ali pa preslabo, da bi za njih glasoval. Zagotovo pa ne bi glasoval za Šarca, Brenčičevo ali Popovića.

kdorkoli

14. 10. 2017 13:45:19 0

Lojze, tudi jaz mislim bolj ali manj enako in mislim, da bom volil tako. Pahor je sicer svojo nalogo opravil mnogo bolje od Kučana in Türka, ko je poskušal biti politično nekoliko manj pristranski in do Janše bolj človeški kot oba prejšnja zagovedneža. Tudi Drnovšek, ki se je sicer držal malo ob strani, ni bil kaj dosti boljši. Toliko moramo Pahorja že pohvaliti. Ampak! Kljub temu se moramo zavedati, da se niti kot predsednik vlade, niti kot predsednik države ni upal reči bobu bob, kaj šele da bi njegova vlada nagnala lopovsko oblastno mafijo, ki po mili volji mesari po deželici in njenih davkoplačevalcih že sedem desetletij. Da ne govorim o oni sramoti od blokov, ki naj bi opozarjali, opominjali in spominjali - na kaj že? Na sramoto, v kateri moramo živeti...

APMMB2

14. 10. 2017 05:45:14 0 Odgovori

Opozoriti je potrebno, da ankete vodilnih medijev ne merijo odločitev volivcev, ampak jih kreirajo.
Posledica takšnega kreiranja je dejstvo, da do sedaj Slovenija še ni imela predsednika države iz vrst desne, ali bolje pomladne opcije.
To dejstvo hkrati kaže na to, da Slovenija še ni izvedla tranzicije, ki je predpogoj, da vstopi v klub demokratičnih evropskih držav.
Naj spomnim, da smo se Slovenci na plebiscitu odločili in to množično, bistveno bolj odločno, kot Katalonci, da želimo svojo lastno državo, da želimo demokracijo in da želimo vstopiti v krog evropskih držav.
Zaenkrat smo dosegli samo samostojnost.
Ostali dve zahtevi sta še vedno samo želji, ki sta neizpolnjeni in to tudi po zaslugi dosedanjih predsednikov.
Letos je priložnost, da se poslovimo od predsednikov leve provinience, ki so še vedno zvezani s popkovno CK ZK.
Večinsko mnenje je, da slovenski predsednik države nima nikakršnih, ali pa zelo malo pooblastil, s katerimi bi lahko vplival na dogodke v državi. Zaradi tega sedanji predsednik pleska ograje, pometa ceste, pomaga gasilcem, zidarjem in podobnim delavcem, namesto da bi zarobantil, delavce pozval k uporu in z njimi vred zahteval zmanjšanje prekariata na minimum. Vsaj v državnih službah bi ga prepovedal Zavzel bi se lahko za najslabše plačane delavce in zahteval, da minimalna plača omogoča preživetje delavcu in njegovi družini. Saj je družina za družbo prav tako pomembna kot delavec, ali ne? To, če predsednk za en dan, ali tudi dva pomaga smetarju pri njegovem delu, ali nadomešča gasilca, ne pomeni nič. Bistveno več bi gasilcem koristil, če bi jim pomagal doseči plačo, s katero bi lahko preživeli.
Namesto orjaških blokov, ki naj ponazarjajo spravo, bi redsdnik naredil mnogo več, ča bi pod soseda Kidriča dal izklesati napis:Ta je kriv za množična grobišča raztresena po lepi dmovini Sloveniji. Napis bi bil mnogo cenejši in povedal bi milijonkrat več, kot nesmiselna bloka.
Očitno pa predsedniku sledi naslednik Serpentinšek, ki bo morda še bolj profesionalno farbal ljudi. Od aktualnega se razlikuje po tem, da je na področju farbanja profesionalec, saj ima igralsko akademijo. Lažje se spremeni tudi v kameleona, saj je znan imitator. Po želji lahko postane tudi Milan Kučan.