Ankete: SDS izgublja, NSi ne pridobiva, SD druga stranka po podpori

Tri največje televizijske hiše v Sloveniji so minulo nedeljo predstavile svoje javnomnenjske raziskave, ki se, kot pogostokrat, v nekaterih podrobnostih razlikujejo, a vseeno orisujejo splošne trende dogajanja v slovenski politiki

In ti kažejo, da zadnja ofenziva na Milana Kučana in predsednika državnega zbora Brgleza SDS-u ni koristila, a izgubljeni glasovi so se večinoma preselili med neopredeljene in ne k sorodni NSi, kot bi morda kdo pričakoval.

Na meji 4 % parlamentarnega praga se še vedno vrti SLS, ena izmed anket pa je z 1,1 % opredeljenih zaznala tudi Kanglerjevo Novo ljudsko stranko. 

Največjo podporo med strankami po raziskavah vseh treh agencij (Ninamedija za TV Slovenija, Mediana za POP TV in Episcenter za Planet TV) še vedno beleži SDS (12,4 %, 12,8 % in 23 % opredeljenih), na drugo mesto pa so se v dveh anketah povzpeli Socialni demokrati (10,9 %, 4,4 % in 15 % opredeljenih).

Iz meseca v mesec izgublja največja vladna stranka SMC (tokrat 9,4 %, 4,6 % in 13 % opredeljenih) po slabšem rezultatu minuli mesec pa se pobira Združen Levica (8 %, 4,5 % in 14 % opredeljenih).

Nova Slovenija po teh anketah že mesece ne pridobiva novih volivcev, ampak se je ustalila okrog naslednjih odstotkov (4,3 %, 3,7 % in 9 % opredeljenih).

Šesti je DeSUS (3,4 %, 3,1 % in 6 % opredeljenih), ankete pa zaznavajo še neparlamentarno SLS (Mediana: 2 %, Episcenter 5 % opredeljenih). Slednja raziskava je zaznala tudi novo Kanglerjevo stranko. NSL so namerili 1,1 % opredeljenih.

Zavezništva Alenke Bratušek, ki se je minuli vikend preimenovalo v Zavezništvo socialnih liberalcev, ankete praktično več ne zaznavajo.

Trendi

Nekajmesečni trendi vseh treh anket kažejo, da počasi, a konstantno podporo izgubljata največja koalicijska in največja opozicijska stranka SMC in SDS. Slednja sicer še v večini anket vztraja z daleč najmočnejšo podporo, a vse bolj se ji bliža SD, katere trend je že nekaj mesecev obrnjen navzgor.

Ob padcu podpore večjim strankam pa prav nič ne pridobivata ZL in NSi, ki sta se v preseku nekaj mesecev stabilizirali na okrog 6 %, oziroma 4 % podpori vseh vprašanih anketirancev, oziroma okrog 14 % (ZL) in 9 % (NSi) opredeljenih.

DeSUS je na svoje 3,5 % vseh vprašanih padel že pred časom in prav tako že nekaj mesecev vztraja na tej številki.

Vlado standardno podpira okrog tretjine vprašanih, dve tretjini pa njeno delo ocenjuje kot neuspešno.

Kdo se skriva v neopredeljenih

Največja neznanka so neopredeljeni, ki jih je skoraj dve tretjini vprašanih, a jih mnogo, od 15 % do 30 % zatrjuje, da se volitev sploh ne bi udeležili. Drugi bodisi ne vedo, katero stranko bi podprli ali pa ne bi podprli nobene izmed strank. Prav mobilizacija teh skupin bo na koncu odločala volitve.

Po analizi raziskave Mediana Pulse je med 27,9 % tistih, ki ne vedno koga bi volili, visok delež mladih med 18 in 24 leti, 32 % podpornikov in 40 % nasprotnikov vlade in nekoliko višji odstotek žensk kot moških.

Med 19,4 % tistih, ki pravijo, da ne bi volili nobene izmed naštetih strank, pa je naveč najstarejših  (55-64 in 64+) ter do vlade kritičnih - njeno delo kot neuspešno ocenjuje 65 %, kot uspešno pa 22 %,  v tej kategoriji najdemo nekoliko več moških kot žensk.