Argentinski primer: Ko se Cerkev vrne k koreninam, jo ljudje začnejo ceniti

V najbolj revnih četrtih katoliška cerkev zopet pridobiva ozemlje, so zapisali pri italijanskem časniku La Stampa in predstavili argentinski fenomen protestantizma v revnih soseskah, ki pa ga je zaustavil nihče drug kot fenomen papeža Frančiška.

Argentinski fenomen kaže, da se je odliv katolikov k protestantov zgodil ravno zato, ker je Cerkev pozabila na najrevnejše ljudi, ki so si želeli le bližine in vključenosti. Takoj, ko se je zgodil zasuk v drugo smer pa so se zopet vrnili k svojim koreninam.

Argentinski časopis La Nacion je v svoji raziskavi »evangeličani in politika« pokazal na več konkretnih dejstev, zaradi katerih se je začel napredek južnoameriške neoprotestantske politike in cerkve. V časopisu so prepričani, da so se protestanti močno fokusirali na ljudi in sedaj pobirajo sadove tega truda. Pri svojem delu so namreč začeli odpirati hiše za brezdomce, ljudske menze, hiše za ženske, ki so žrtve nasilja, domove za ostarele… To delo so ljudje začeli ceniti in videti vrednote, ki jih protestanti pri svojem delu črpajo direktno iz evangelija. Zagotovo so protestanti našli ključ prav do najrevnejših predelov mest, ki so bili najbolj udarjeni od finančne krize v Argentini.

Pastorji so poskušali lajšati probleme

Vseh protestantskih cerkva je samo v Buenos Airesu več kot tisoč, v celotni državi pa okoli 5000. Da je protestantizem tako popularen v Buenos Airesu argentinski sociolog Jorge Ossona krivi predvsem finančno krizo med letoma 2001-2002, ki je prav ta predmestja Buenos Airesa najbolj prizadela. Župnije in ostale humanitarne organizacije niso zmogle pomagati vsem. »Takrat se je ljudem začelo postavljati vprašanje o duhovnikih in njihovih asistentih. Pastorji pa so bili na drugi strani le ljudje iz mestnih četrti, skupaj s svojimi ženami in otroci. Njihova karizma je pripomogla k lajšanju problemov,« je prepričan.

Kot tudi v drugih delih Latinske Amerike se vzpon protestantskih skupnosti v najrevnejših soseskah dogaja znotraj večinsko katoliške populacije. Raziskave kažejo, da je v državi 76,5% katolikov in 9% protestantov. Migracije katoličanov v smer protestantizma je obravnaval že dokument iz leta 2007, izdala pa ga je konferenca latinoameriških škofov pod vodstvom današnjega papeža Frančiška, takrat še kardinala Bergoglia. »Po naših izkušnjah, ljudje, ki zapuščajo katoliško cerkve, tega ne naredijo zaradi tega, ker začnejo v protestantizem bolj verjeti, ampak zaradi tega kar protestanti živijo. Ne zaradi doktrine, ampak zaradi odgovorov na svojo samoto,« so škofje zapisali v dokument.

Nov veter papeža Frančiška

Prav v najbolj marginalnih soseskah tako poteka boj med ljudskim katolicizmom in agresivnim protestantizmom zadnjih generacij. A prodor protestantizma se je v zadnjih letih končal prav zaradi osebe, ki je v Argentincih zopet pomenila upanje in revnim soseskam pokazala drugačno cerkev. To je seveda papež Frančišek, ki za probleme argentinskih sosesk ve že dolgo in jih zato tudi nagovarja. V zadnjih letih so tako po Buenos Airesu začele spet rasti kapelice z argentinskimi svetniki. Znotraj tega novega upanja, ki ga je predvsem prinesel svež veter papeža, se je Argentina zopet zatekla k veri svojih staršev. Cerkev pa je zopet postala tisto, kar so od nje ljudje pričakovali. Z besedami škofa ene izmed revnih sosesk Buenos Airesa Gustava Carrare: »Župnija je soseska in soseska je župnija.«