Avstrija ima drugič v dveh mesecih novega kanclerja; specialista za operativo v kriznih časih
V Avstriji je včerajšnji politično pester dan prinesel jutro ugibanj o politični prihodnosti države. Nekdanji kancler Sebastian Kurz, ki je 9. oktobra odstopil z mesta kanclerja, je napovedal odhod iz politike, odstopila pa sta tudi njegov naslednik Alexander Schallenberg in finančni minister Gernot Blümel. Avstrija je tako že drugič v dveh mesecih znova iskala kanclerja, zapolniti pa je treba tudi kar nekaj ministrskih mest.
Novi kancler in predsednik vladajoče Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) bo dosedanji notranji minister Karl Nehammer. Kot je dejal v današnjem nagovoru javnosti, so zanj temeljne vrednote ljudske stranke odgovornost, solidarnost in svoboda. Zanj pomembna tema so tudi migracije, Nehammer sicer velja za človeka z ostrimi stališči do priseljevanja. V komentarju smo pogledali, kdo je novi avstrijski kancler in analizirali izgubo za konservativni blok po odstopu Kurza.
Po današnjem sestanku izvršnega odbora ÖVP je Nehammer za zunanjega ministra predlagal dosedanjega kanclerja Alexandra Schallenberga, za finančnega ministra Magnusa Brunnerja, za notranjega ministra Gerharda Karnerja, za ministra za izobraževanje Martina Polascheka, za državno sekretarko v kabinetu kanclerja pa vodjo podmladka največje vladne stranke Claudio Plakolm.
35-letni Sebastian Kurz je 9. oktobra odstopil z mesta avstrijskega kanclerja, včeraj pa napovedal tudi umik iz politike ter odstopil kot vodja avstrijske ljudske stranke ÖVP in vodja poslanske skupine. "Nisem ne svetnik ne zločinec, sem oseba z vrlinami in slabostmi," je dejal ob odhodu.
Kot razlog odhoda je navedel očetovstvo – v soboto se mu je namreč rodil sin Konstantin. K odločitvi pa je prispevalo tudi dogajanje v zadnjih mesecih, ko se je Kurz branil pred številnimi obtožbami, zaradi česar je, kot je dejal, izgubil strast do politike. Trenutno ga preiskujejo zaradi domnevno lažne izjave in domnevnih korupcijskih dejanj. Njemu in njegovim najbližjim sodelavcem očitajo zlorabo zaupanja, podkupovanje in korupcijo ob objavi lažnih anket iz leta 2017 v časopisu Österreich, ki naj bi Kurzu pomagale na oblast. Kurz naj bi s kolegi javni denar uporabljal za krepitev svoje podobe v javnosti in nato že omenjenemu časopisu dajal donosne oglase, vredne 1,3 milijona evrov. Kurz in drugi vpleteni obtožbe zanikajo, prav tako časnik.
Kurz je veljal za čudežnega dečka avstrijske politike z bliskovito politično kariero, ki jo je začel leta 2009 pri podmladku ÖVP. Pri 24 letih je postal državni sekretar za integracijo ter nato leta 2013 pri 27 letih zunanji minister. Pri 31 letih je bil najmlajši predsednik vlade na svetu in je veljal za vzornega konservativnega politika.
Politični analitiki sicer ocenjujejo, da njegov odstop ni nujno dokončno slovo od politike. Če namreč ne bo obtožen oz. bo oproščen, bi se čez nekaj let lahko poskusil vrniti v politiko.
Novi kancler in predsednik vladajoče Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) bo dosedanji notranji minister Karl Nehammer. Kot je dejal v današnjem nagovoru javnosti, so zanj temeljne vrednote ljudske stranke odgovornost, solidarnost in svoboda. Zanj pomembna tema so tudi migracije, Nehammer sicer velja za človeka z ostrimi stališči do priseljevanja. V komentarju smo pogledali, kdo je novi avstrijski kancler in analizirali izgubo za konservativni blok po odstopu Kurza.
Po današnjem sestanku izvršnega odbora ÖVP je Nehammer za zunanjega ministra predlagal dosedanjega kanclerja Alexandra Schallenberga, za finančnega ministra Magnusa Brunnerja, za notranjega ministra Gerharda Karnerja, za ministra za izobraževanje Martina Polascheka, za državno sekretarko v kabinetu kanclerja pa vodjo podmladka največje vladne stranke Claudio Plakolm.
»Nisem ne svetnik ne zločinec«
35-letni Sebastian Kurz je 9. oktobra odstopil z mesta avstrijskega kanclerja, včeraj pa napovedal tudi umik iz politike ter odstopil kot vodja avstrijske ljudske stranke ÖVP in vodja poslanske skupine. "Nisem ne svetnik ne zločinec, sem oseba z vrlinami in slabostmi," je dejal ob odhodu.
Kot razlog odhoda je navedel očetovstvo – v soboto se mu je namreč rodil sin Konstantin. K odločitvi pa je prispevalo tudi dogajanje v zadnjih mesecih, ko se je Kurz branil pred številnimi obtožbami, zaradi česar je, kot je dejal, izgubil strast do politike. Trenutno ga preiskujejo zaradi domnevno lažne izjave in domnevnih korupcijskih dejanj. Njemu in njegovim najbližjim sodelavcem očitajo zlorabo zaupanja, podkupovanje in korupcijo ob objavi lažnih anket iz leta 2017 v časopisu Österreich, ki naj bi Kurzu pomagale na oblast. Kurz naj bi s kolegi javni denar uporabljal za krepitev svoje podobe v javnosti in nato že omenjenemu časopisu dajal donosne oglase, vredne 1,3 milijona evrov. Kurz in drugi vpleteni obtožbe zanikajo, prav tako časnik.
"Čudežni deček", za katerega mnogi dvomijo, da je iz politike odšel dokončno
Kurz je veljal za čudežnega dečka avstrijske politike z bliskovito politično kariero, ki jo je začel leta 2009 pri podmladku ÖVP. Pri 24 letih je postal državni sekretar za integracijo ter nato leta 2013 pri 27 letih zunanji minister. Pri 31 letih je bil najmlajši predsednik vlade na svetu in je veljal za vzornega konservativnega politika.
Politični analitiki sicer ocenjujejo, da njegov odstop ni nujno dokončno slovo od politike. Če namreč ne bo obtožen oz. bo oproščen, bi se čez nekaj let lahko poskusil vrniti v politiko.
Zadnje objave
Prenatalni test lahko postane smrtna obsodba za otroka z downovim sindromom
3. 11. 2026 ob 23:12
Kitajska kot centralna velesila in nova hladna vojna
3. 11. 2026 ob 21:11
Evropo skrbijo ruske hibridne operacije in vohunjenje
3. 11. 2026 ob 19:09
V Šentjerneju o varnosti in romski problematiki
3. 11. 2026 ob 17:17
Svojci na smrt obsojenega olimpijca še danes ne vedo, kje je pokopan
3. 11. 2026 ob 16:00
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (17. del): Pravna struktura Islamske države
3. 11. 2026 ob 12:00
Kirgizistan – med nebeško modrimi jezeri, mogočnimi gorami in nomadsko tradicijo
3. 11. 2026 ob 9:00
Agresorska rdeča zvezda
3. 11. 2026 ob 6:00
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
1 komentar
Kraševka
Čestitke Avstriji, ker ima operativno DEMOKRACIJO, da se vlada, ki je že sestavljena, lahko RESTAVRIRA, brez mukotrpnega nagajanja opozicije!
Dobro, da nimajo v parlamentu, kake "Mesečne" stranke, ki bi ZGANJALA - ljudi na ulice.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.