O sodarju z Grdavovega hriba nad Radomljami

Leta 1996 je Miran Bremšak v gozdu na Grdavovem hribu nad Radomljami odkril kupček železnega orodja. V kasnejših terenskih raziskavah je Milan Sagadin na poraščenem pobočju odmaknjenega hriba prepoznal ostanke majhne poznorimske vasi. Na hitro postavljeno, večinoma leseno naselje je...

Meč iz Blejskega jezera in o gluhem zvonu na njegovem dnu

Ob zaščitnih arheoloških raziskavah Blejskega jezera leta 2006, ki jih je vodil Andrej Gaspari, so v jezerskem mulju pri Mlinem odkrili bronast meč. Najdba meča, danes shranjenega v Gorenjskem muzeju v Kranju, pa ni bila prva te vrste. Že leta...

Otroški grob iz Kranja ali kako smrt osmišlja življenje

V sodobni družbi je smrt zaradi dobre prehrane in zdravstvene službe odrinjena iz zavesti in javnega življenja. Umiranje pritiče zgolj ostarelim in hudo bolnim, smrt pa je mogoče z odmerkom strupa spremeniti v neboleč odhod. À la carte! Toda še...

Njegovo veličanstvo v naših krajih: nekoč in danes ...

Leta 1960 je Andrej Valič, kustos Gorenjskega muzeja, vodil izkopavanja zgodnjesrednjeveškega grobišča na Blejskem gradu. V grobovih je ob ostankih pokopanih odkril nekaj skromnih, a izpovednih predmetov, med njimi tudi dve okrogli zaponki, broški. Broška iz groba 9, kot so...

Slovenski sindrom muzejev nedolžnosti

Nedavno je potekal na Slovenski matici simpozij Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Sodelovali smo številni strokovnjaki, ki si že dolgo prizadevamo, da bi slovenski narod dojel pomen soočenja z lastno tragično polpreteklostjo. Žal se večina Slovencev, med...

Sava je bila nekoč Saverkna

Pred natančno dvajsetimi leti je konservatorju Vladimirju Knificu med strokovnim ogledom vasi Podkoren pogled obtičal na kupu ruševin ene od tamkajšnjih bajtic. Strokovnjak Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju je iz bogatih izkušenj vedel, da ruševine skrivajo marsikaj. Vsekakor...

Sv. Hieronim in slovenski jezik: Oprosti mi, Gospod, ker sem Dalmatinec!

Pred dnevi me je več ljudi opozorilo na spletno novico, da je sv. Hieronim pisal v slovenskem jeziku. Pojasnili so mi tudi, da gre za doslej skrite dokumente. Takoj se mi je zastavilo vprašanje, kakšni neki naj bi bili ti...

Slovenska razkristjanjena preteklost

Gotovo ste že obiskali Ptuj in si ogledali tamkajšnje izjemne izkopanine. Kdor je to storil, se je gotovo spomnil petovionskih mitrejev, ki sodijo v sam vrh svetovne dediščine. A ne le izjemni arheološki zakladi, tudi muzejski hišici prvega in tretjega...
fk4cj_mitreji-bikonosec-210-v.jpg

Mitreji in kruta usoda tistih, ki ne pripadajo pravovernim

Mitraizem se je v naše kraje razširil z rimsko oblastjo pred domala dvema tisočletjema. Zanesli so ga priseljenci z Vzhoda, največkrat uradniki in vojaki. Bil je ena od mnogih oblik skrivnostnega obredja starega veka. Neposvečenim ni smela biti izdana nobena...
vwcuz_ptujski-orfej-spomenik-2-207-v.jpg

Ptujski Orfej, simbol propadanja slovenske kulturne dediščine

Prelepo prastaro mestece Ptuj leži sredi rodovitnega Dravskega polja. Rudno bogastvo Pohorja in sorazmerno lahek prehod čez reko Dravo so botrovali naselitvi od prazgodovinskih dob dalje. O trgovskih poteh pričajo miti o Hiperborejcih in Argonavtih, tod je vodila tudi prastara...
1ojhe_nagrobnik-ennijcev-2-204-v.jpg

Nagrobnik Ennijcev v Šempetru v Savinjski dolini

Savinjska dolina je s svojimi širnimi polji in gozdovi eden najlepših kotičkov Slovenije. Le malokateri popotnik sluti, kako silne postanejo vode reke Savinje ob nalivih. Vsakih nekaj desetletij odnesejo vse pred seboj. Kot kažejo arheološka odkritja v Šempetru in Celju,...
cjzwv_shutterstock-2495205881.jpg

Tresla se je gora, skotil se je zmazek: o uničujoči moči predloga Zakona o varstvu kulturne dediščine-2 za slovenski narod

Upravičeno bi pričakovali, da bo novi zakon boljši in sodobnejši od trenutno veljavnega. Toda ne le da ni izboljšav, novi zakon vrača varstvo kulturne dediščine v kolovoz povojnega avtoritarizma in ostaja enoumno gluh za strokovna izhodišča ter potrebe sodobne družbe....
3vn9h_gola-venera-2-200-v.jpg

Gola Venera na cesarskem dvoru

Bronast kipec iz Pokrajinskega muzeja Ptuj predstavlja boginjo Venero, kot so Rimljani imenovali zavetnico ljubezni, ki so ji Grki rekli Afrodita. Gola figura predstavlja boginjo pri kopeli. Z desnico si dviga slap las, v levici drži rob ogrinjala. Bronast kipec...
eltf3_poldragi-kamen-artemida-198-v.jpg

O draguljih, darilih in politiki malih in velikih mož

V Gorenjskem muzeju v Kranju je v predalu dolga leta ležal za noht velik poldrag kamen z vrezano podobo boginje, oblečene po grški modi. Lok v rokah jo označuje za boginjo Artemido, deviško zaščitnico divjadi. Gema, tako imenujemo poldrage kamne...
kuvlr_norisko-jeklo-1-195-v.jpg

Noriško jeklo za rimski imperij

V Bobovku blizu Kranja so leta 1965 naleteli na rimskodobno grobišče iz druge polovice 1. in začetka 2. stoletja po Kr. Pepel umrlih je bil skrbno shranjen v steklenih ali lončenih žarah. V vsakem od grobov je ležal kakšen predmet,...