»Kultura in prosveta naša bo osveta« in kaj imajo pri tem slovenske univerze, akademije in muzeji

Da sta kultura in prosveta naše maščevanje, je ironična ugotovitev še iz časa Titove Jugoslavije. S temi besedami so ljudje namigovali na politično vlogo prosvetnih, kulturnih in agitpropovskih društev pod komunistično oblastjo. Kultura in kulturne ustanove so bile poleg šol...

Izbris evropskega kulturnega spomina

Znanje nekritično enačimo s sodobnimi, znanstvenimi védenji. Prepričani smo, da znanost nudi odgovore na ključna vprašanja, obeta neomejen razvoj človeštva in nesmrtnost. Priznajmo, znanost je dala človeštvu velike sadove, toda ali je tudi že sinonim za civilizacijo? Mar civilizacijska načela...

Komu manjka glava?

Kaj imajo skupnega sv. Avguštin, čas in slovenska kulturna dediščina Zakaj le v duši bivajo časi kot te vrste trojstvo, drugje jih ne vidim: sedanjost glede preteklosti je spomin, sedanjost glede sedanjosti je vpogled, sedanjost glede prihodnosti je pričakovanje. (Avguštin,...

Le začniva pri Homêri … da o črni Heleni (in polnih blagajnah) niti ne govorimo

Pred dobrimi dvajsetimi leti je film Troja z Bradom Pittom potegnil svet v vročično razpravljanje o Iliadi in Homerju. Letos pa smo drveli v kino bolj kot zaradi Matta Damona zaradi črnopolte Lupite Nyongo v dvojni vlogi Helene in Klitajmnestre....

O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)

Prešernovo poezijo Slovenci razumemo kot eno najpomembnejših vrednot naše kulture in narodne identitete. Toda pomen Prešernove dediščine ni nastal sam od sebe. Oblikoval se je skozi pesnikovo življenje, še bolj pa po njegovi smrti, ko je Prešeren postal simbol slovenskega...

O pravici do muzeja ali kaj je kolektivni spomin

Dočakali smo ponovno ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve. Ukinitev je bila s strokovnega in političnega vidika sramotno dejanje v mednarodnem pogledu. Si predstavljate, da bi npr. Italija na zahtevo te ali one stranke levice ukinila Osrednji muzej zedinjenja (Museo centrale del...

Koga bi gradnja podzemne garaže na Vodnikovem trgu v Ljubljani najbolj usodno prizadela?

Projekt gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu v Ljubljani je zaradi slovenske neodzivnosti dobil mednarodne razsežnosti. Civilna iniciativa Tržnice ne damo je sprožila upravni spor na mednarodni ravni, k čemur so pripomogle neustrezne strokovne podlage pri ugotavljanju dejanskega stanja. Kršen...

Najstarejše kolo z Barja, prve hlače z Molnika, da o konjih z Vač niti ne govorimo

Mestni muzej v Ljubljani se ponaša z edinstveno dediščino. Na prvem mestu je najstarejše kolo z Barja, za katerega le malokdo še ni slišal. Malo manj znana pa je bronasta pasna spona z Molnika z morda najstarejšo upodobitvijo hlač. Molniška...

Pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev na ljubljanskih Žalah

Te dni votlo odmevajo predrzne izjave ljubljanskega župana in (nekdanje) ministrice za kulturo o pokopu posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev na ljubljanskih Žalah. Vmedijihsmo lahkozgroženiprebrali, da pokopa ne more biti, ker so Žale namenjene zgolj prebivalcem mesta Ljubljana (!), in...

O dediščini časa in o času, ki ga slovenski dediščini zmanjkuje

Ptuj velja za najstarejše slovensko mesto, ki tudi po mednarodnih merilih sodi k najimenitnejši kulturni dediščini. Ponaša pa se tudi z najstarejšim slovenskim muzejem na prostem. Zasluge za njegov nastanek ima duhovnik Simon Povoden. Leta 1830 je dal kamnite spomenike...

Miltiad, starogrški junak našega časa

Sodobni človek kljub napredku vse težje razume svet in hkrati izgublja občutek smisla. Ob tem se pogled vrača k starogrški dediščini in idealom demokracije, ki so zaznamovali Evropo. V ospredje postavi Miltiada, zmagovalca pri Maratonu, kot simbol poguma, strateške modrosti...

Zvesto srce in delavna ročica ter dvoličnost človeške pare

Staroveška družba je bila konservativna in močno patriarhalna. Žene so bile varuhinje družinskega ognjišča, verskih in hišnih vrednot, moška skrb je bila varnost družine in dobrobit skupnosti. Idealna ženska je bila zvesta žena in predana mati. Morda se ta idealna...

Oljka in olje

Oljka je ob vinski trti in žitu sodila med najpomembnejše kmetijske kulture starega sveta. Udomačena je bila pred več kot 6. 000 leti v Levantu, v Sredozemlje pa so jo zanesli Feničani in Grki. Oljka je veljala za simbol svetlobe...

Fibula, knof, zadrga in še knoflca, če se kaj strga – svet pred zadrgo in po njej

Gotovo je že vsakdo kdaj doživel, da se mu je na obleki zataknila zadrga ali odletel gumb, in to v najbolj neugodnem trenutku. Ste tedaj pomislili, kako so zapenjali obleke pred iznajdbo zadrge? Ste vedeli, da jo uporabljamo le dobrih...

Ali arheologija lahko poči?

Arheologija je za marsikoga še vedno sinonim za skrivnostna, romantična odkritja in popotovanja po svetu. V resnici pa je to poklic, ki vključuje veliko mero napornega in včasih tudi nevarnega terenskega dela. Slovenija je bila v 20. stoletju prizorišče številnih...

Ekskluzivno za naročnike

Preobrat?
15. 10. 2026 ob 6:00
Ostajamo ujetniki svojih stališč
14. 10. 2026 ob 9:00