Le začniva pri Homêri … da o črni Heleni (in polnih blagajnah) niti ne govorimo

Pred dobrimi dvajsetimi leti je film Troja z Bradom Pittom potegnil svet v vročično razpravljanje o Iliadi in Homerju. Letos pa smo drveli v kino bolj kot zaradi Matta Damona zaradi črnopolte Lupite Nyongo v dvojni vlogi Helene in Klitajmnestre....

O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)

Prešernovo poezijo Slovenci razumemo kot eno najpomembnejših vrednot naše kulture in narodne identitete. Toda pomen Prešernove dediščine ni nastal sam od sebe. Oblikoval se je skozi pesnikovo življenje, še bolj pa po njegovi smrti, ko je Prešeren postal simbol slovenskega...

O pravici do muzeja ali kaj je kolektivni spomin

Dočakali smo ponovno ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve. Ukinitev je bila s strokovnega in političnega vidika sramotno dejanje v mednarodnem pogledu. Si predstavljate, da bi npr. Italija na zahtevo te ali one stranke levice ukinila Osrednji muzej zedinjenja (Museo centrale del...

Koga bi gradnja podzemne garaže na Vodnikovem trgu v Ljubljani najbolj usodno prizadela?

Projekt gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu v Ljubljani je zaradi slovenske neodzivnosti dobil mednarodne razsežnosti. Civilna iniciativa Tržnice ne damo je sprožila upravni spor na mednarodni ravni, k čemur so pripomogle neustrezne strokovne podlage pri ugotavljanju dejanskega stanja. Kršen...

Najstarejše kolo z Barja, prve hlače z Molnika, da o konjih z Vač niti ne govorimo

Mestni muzej v Ljubljani se ponaša z edinstveno dediščino. Na prvem mestu je najstarejše kolo z Barja, za katerega le malokdo še ni slišal. Malo manj znana pa je bronasta pasna spona z Molnika z morda najstarejšo upodobitvijo hlač. Molniška...

Pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev na ljubljanskih Žalah

Te dni votlo odmevajo predrzne izjave ljubljanskega župana in (nekdanje) ministrice za kulturo o pokopu posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev na ljubljanskih Žalah. V medijih smo lahko zgroženi prebrali, da pokopa ne more biti, ker so Žale namenjene zgolj prebivalcem mesta Ljubljana (!), in da...

O dediščini časa in o času, ki ga slovenski dediščini zmanjkuje

Ptuj velja za najstarejše slovensko mesto, ki tudi po mednarodnih merilih sodi k najimenitnejši kulturni dediščini. Ponaša pa se tudi z najstarejšim slovenskim muzejem na prostem. Zasluge za njegov nastanek ima duhovnik Simon Povoden. Leta 1830 je dal kamnite spomenike...

Miltiad, starogrški junak našega časa

Sodobni človek kljub napredku vse težje razume svet in hkrati izgublja občutek smisla. Ob tem se pogled vrača k starogrški dediščini in idealom demokracije, ki so zaznamovali Evropo. V ospredje postavi Miltiada, zmagovalca pri Maratonu, kot simbol poguma, strateške modrosti...

Zvesto srce in delavna ročica ter dvoličnost človeške pare

Staroveška družba je bila konservativna in močno patriarhalna. Žene so bile varuhinje družinskega ognjišča, verskih in hišnih vrednot, moška skrb je bila varnost družine in dobrobit skupnosti. Idealna ženska je bila zvesta žena in predana mati. Morda se ta idealna...

Oljka in olje

Oljka je ob vinski trti in žitu sodila med najpomembnejše kmetijske kulture starega sveta. Udomačena je bila pred več kot 6.000 leti v Levantu, v Sredozemlje pa so jo zanesli Feničani in Grki. Oljka je veljala za simbol svetlobe in...

Fibula, knof, zadrga in še knoflca, če se kaj strga – svet pred zadrgo in po njej

Gotovo je že vsakdo kdaj doživel, da se mu je na obleki zataknila zadrga ali odletel gumb, in to v najbolj neugodnem trenutku. Ste tedaj pomislili, kako so zapenjali obleke pred iznajdbo zadrge? Ste vedeli, da jo uporabljamo le dobrih...

Ali arheologija lahko poči?

Arheologija je za marsikoga še vedno sinonim za skrivnostna, romantična odkritja in popotovanja po svetu. V resnici pa je to poklic, ki vključuje veliko mero napornega in včasih tudi nevarnega terenskega dela. Slovenija je bila v 20. stoletju prizorišče številnih...

Kranjski oklep in darovi bizantinskega dvora

Rimsko cesarstvo je v času največje moči segalo od Škotskega višavja do afriškega Atlasa, od Rena in Donave pa vse do Mezopotamije. Železno disciplinirana, dobro nahranjena in do zob oborožena armada je bila nepremagljiva. Drugače pa je bilo na Bližnjem...

Zlati Emonec in njegove pravice

Kip pozlačenega Emonca s Trga republike se pojavlja na vsakem turističnem letaku ali publikaciji o Ljubljani. Na eni strani opominja na dvatisočletne korenine mesta, še vedno razvidne iz uličnega rastra in nekaj arheoloških parkov v središču Ljubljane. Na drugi strani...
keramicna svetilka, antika, stara grcija, arheologija, rocni izdelki

Praznovanje novega leta v znamenju fig in svobode – nekoč in danes

Odkar smo bolj globalni, smo se navadili, da začetek novega leta ni vedno povezan z zimskim sončnim obratom in koncem decembra. Na Kitajskem se novo leto praznuje npr. februarja in podobno so tudi v preteklosti zelo različno praznovali začetek novega...