Cena za delnico NLB-je v prvi javni ponudbi delnic (IPO postopek) postavljena na spodnji meji cenovnega razpona, torej na 51,50 evrov. SDH je po tej ceni prodal 59,1 % delež banke, kar pomeni, da bo v državni proračun kapnilo 609 milijona evrov.
Preostanek do 75 odstotkov minus ene delnice bo država na borzi ponudila naslednje leto in za ta sveženj delnic skušala iztržiti več. A ker se ponovno ni držala zaveze Evropski komisiji, da se dogovorjeni delež v celoti proda letos, omejitveni ukrepi zoper banko, prejemnico državne pomoči, ostajajo, je poročal Radio Slovenija.
Politiki nad ceno večinoma izkazujejo razočaranje, medtem ko poznavalci opozarjajo, da je ta prav posledica ravnanja politike z banko.
Aleš Hauc (vir foto: Linkedin)
Bivši direktor uprave že pred časom prodane državne banke, NKBM, Aleš Hauc, je tako za Domovino dejal, da je cena odraz nekaterih odločitev države, o smiselnosti katerih bi se dalo razpravljati. Najprej, ali je bila pravilna odločitev, da je banko pričela prodajati preko javne ponudbe delnic (angl. IPO - Initial Public Offer).
"Država bo s tem dosegla edino to, da bo zelo razpršila njen delniški kapital. Prišli bodo novi institucionalni lastniki in mali delničarji, delnice banke bodo pričele kotirati na borzah in to za banko ne pomeni nobene nove dodane vrednosti, razen dejstva, da bo prodani kapital banke odslej veliko bolj likviden, uprava banke pa še pod večjim pritiskom, da upraviči zaupanje delničarjev," meni Hauc, sedaj ustanovitelj in direktor ECONCONSULT, poslovno svetovanje, Maribor.
Nadalje bančnik opozarja, da se je glede NLB država izpogajala z EU, da bo zadržala zase četrtino delniškega kapitala plus eno delnico.
"S tem je malodane onemogočila uspešno prodajo banke strateškemu lastniku, kar bi bilo v sedanjih razmerah morda celo ugodneje za uspešnost prodaje banke, kot pa sedaj, ko je obveljal spodnji prag ponudbene vrednosti delnice NLB v procesu javne ponudbe delnic."
Po Haučevih besedah bi namreč NLB s strategom, kot bi lahko bila ena močna nominirana bančna skupina, v primerjavi z IPO pridobila mnogo več.
"Strateg bi verjetno dopolnil upravo banke s svojimi člani uprave, bistveno izboljšal korporativno upravljanje banke, banka bi imela dostop do cenejših virov financiranja in sindiciranih posojil, da ne govorimo o prenosu novih znanj, prenovi poslovnih procesov banke, posodabljanju informacijske tehnologije in o sindikatnih združevanjih bank pri financiranju večjih evropskih in svetovnih projektov in še kaj," našteva Aleš Hauc.
Kdo so kupci NLB? Po neuradnih informacijah Radia Slovenija naj bi bila med institucionalnimi vlagatelji največji ameriški finančni sklad Brandes Investment Partners, ki je kupil 7,6, in Evropska banka za obnovo in razvoj, ki je kupila 6,3 odstotka banke. Mali vlagatelji so imeli na voljo desetino banke, pokupili pa so zgolj dva odstotka oziroma za 30 milijonov evrov delnic.
Na vprašanje ali se da potegniti kakršnekoli vzporednice med prodajo NLB in NKBM, Hauc opozarja, da primerjave ni možno narediti. NKBM je bila namreč v času prodaje v precej manj ugodni poziciji, kot je danes NLB, vrednost bančnih delnic na trgu je bila bistveno nižja, trg še pod vplivom bančne sanacije, odraz tega pa je bila tudi izpogajana prodajna vrednost za NKBM.
Spomnimo, država je junija 2015 NKBM prodala za 250 milijonov evrov. Lastnica je luksemburška družba Biser Bidco, v kateri ima 80 % delež ameriški sklad Apollo, 20 odstotnega pa Evropska banka za obnovo in razvoj.
Še nekaj drugih odzivov:
Zgrešen model in zamujen čas prodaje NLB, zaradi cincanja Cerarja in njegove ekipe na SDH, pa pojasni razliko do milijarde in cca 400 mio€ oportunitetne izgube za državo. https://t.co/Wl8cQCKM5K
“Večina parlamentarnih strank razočarana nad ceno delnic NLB-ja.” Najbolj razočarani so tisti, ki so najbolj nasprotovali prodaji, ko je bila cena mnogo višja. Lahko bi bili samokritični in prevzeli odgovornost za nizko ceno.https://t.co/5Jp8qK7xbI
opozoril bi na napakco - v naslovu piše 'opozicija', na sliki je pa nadvladni koordinator iz stranke, ki je omogočila manjšinsko vlado, ki je prodala NLB ;) https://t.co/37L3Ffbx9b
NLB je prodana. Zame je Šarčeva vlada najboljša do zdaj. To bi morali narediti že zdavnaj. Moralni hazard in korupcija vezana na to banko sta nas stala številne milijarde.
Ultimate plot-twist: nad prodajo NLB in tozadevno krajo (3,5 mlrd - 0,6 mlrd = - 2,9 mlrd) bentijo sicer najbolj goreči zagovorniki (t)istih, zaradi katerih je nastalo za 3,5 mlrd "luknje", pri čemer je zelo verjetno, da je teh 0,6 mlrd iz iste malhe, kamor je poniknilo 3,5 mlrd.
Iztržena vsota je odraz političnega mešetarjenja s prodajo banke
Cena, ki jo je za prodajo 59 % deleža naše največje in tudi najpogoltnejše banke, NLB, je realna posledica vseh sprenevedajočih se škodljivih odločitev, ki so jih sprejemali odločevalci.
In te je iskati v levičarski politični srenji, ki je s pozicije oblasti vodila celoten postopek. Od dane obveze Evropski komisiji, s katero je dobila zeleno luč za davkoplačevalsko rešitev banke pred bankrotom, do gospodarsko nesmiselnih, a politično pragmatičnih prelaganj prodaje na zadnji mogoč trenutek.
Polen pod noge višji tržni ceni banke je bilo veliko - od negativnih signalov in neprestanih prelaganj prodaje, do odločitev, da obdrži kontrolni delež (25 % + 1 delnica), ter v lastništvo ne izpusti strateškega vlagatelja, ki bi lahko imel višji delež od države.
Zdaj, ko so v doseženi ceni znani rezultati tovrstne za banko in davkoplačevalce škodljive politike, pa se sami nad ceno najbolj zgražajo.
Slabo gospodarjenje lastnika z banko se tako ni končalo z davkoplačevalskim reševanjem vsega, kar se je po nasedlih tajkunskih kreditih rešiti dalo, temveč se je nadaljevalo vse do danes, ko je za vse to izstavljen končni račun v obliki prodajne cene, ki bi ob gospodarnejšem ravnanju nedvomno lahko bila višja.
A glede na vse kar bi se s to banko, če bi ostala v državnih rokah, še dogajalo, za pričakovane posledice praks, ki se čez noč zagotovo ne bi spremenile (ne pozabite, obsojen ni bil praktično noben bančnik!), prodaja za davkoplačevalce še vedno ostaja najbolj smiseln izhod v sili.
Nekako preveč mirno in lahkotno je bila izpeljana prodaja NLB.
Za vsak slučaj in iz previdnosti se je treba vprašati, kdo je pravzaprav kupil NLB in s čigavim denarjem.
Lahko se zgodi, da bomo nekega dne izvedeli, da je NLB spet v rokah slovenske plenilske ter sleparske levice, kot doslej, in da bodo njene igube znova pokrivali gluhi in slepi slovenski davkoplačevalci, če jo prej ne bom na volitvah poslali na smetišč zgodovine, kamor edino spada.
APMMB2, ob 5,08
Mislim, da upravičeno dvomite o dejanskih KUPCIH NLB. Zelo možno je, da ta, ki je banko USTANOVIL, jo je sedaj "legalno" pod ceno tudi kupil - še prej pa je "okradel "Slovence - da smo jo dokapitalizirali.
Žalostno !
Pri prodaji NLB je transparentno samo to, da je zavlačevanje povzročilo bistveno manjši izplen, kot ga je bilo možno pričakovati.
Takšna taktia je prav gotovo skrivala , ali prikrivala dvoje:
- po naročilu mafije bi najnižji možni izplen utegnil v zadnjem hipu pvzročiti revolt in prperečiti prodajo in
- najnižji možni izplen bi utegnil omogočit mafiji, da poceni kupi banko in jo potem pod bistveno boljšimi pogoji proda.
Prva možnost očitno ni bila realizirana. Banka je prodana, revolta, vsaj resnega ni in želja Levice, da bi vlada v takšni situcaiji odstopila od prodaje, se ne bo uresničila. Torej NLB je prodana.
Bolj zagonatna je druga varianta. Kljub temu da so prodajalci obvestili o tem, kdo so kupci, še vedno ni poponoma jasno, ali je v ozadju mafija, ki utegne še nadalje obvladovati banko, izriniti manjhne delničarje in se polastiti celotnega portfelja in banko pod ugodneješimi pogoji prodati po znatno višji ceni.
Med pričakovanim izplenom in dejansko ceno prodanih delnic je namreč velika razlika in ni izključeno, da se mafija takšne operacije ne bo poslužila.
Sam nisem ekonomist in se na takšne posle ne spoznam, mi pa zdrava pamet kaže, da bi se dalo na tak način izvesti dober kšeft ob asistenci pravih pajacev. Vse je bilo narejeno, da bi do takšnega scenarija prišlo. Skorajda ne najdem racionalnega razloga, zakaj se je namenoma s pordajo zavlačevalo, zakaj se je namenoma zamujal ugoden čas za prodajo in zakaj se banka prodaja po delih in ohranja kontrolni delež, kar dodatno zbija ceno?
Preveč ljudi je pri vsem tem sodelovalo, da ne bi med njimi bili tudi takšni, ki so imeli dovoj besede in bi lahko takšen škodljiv posel prperečili. V pogubo je šla skoraj milijarda. In to zavestno. Ali ne bi bilo dobro ustanoviti še eno bančno komisijo, ki naj razišče ozadje.
Glede na razršenost kupcev skorajda ni verjetno, da bi mafijazbijala ceno zato, da bi morebitno razliko dobila nakazano na račune v tujini.
Saj vemo, kako gredo takšni posli. Predmet, ki je vreden milijardo, ga prodaš za 500 mio znanemu kupcu, ki ga bo končno prdal za milijardo in pri tem profitiral 500 mio. V tem profitu pa se skriva honorar nevestnemu prodajalcu.Ali se je to zgodilopri NLB?
3 komentarjev
MEFISTO
Nekako preveč mirno in lahkotno je bila izpeljana prodaja NLB.
Za vsak slučaj in iz previdnosti se je treba vprašati, kdo je pravzaprav kupil NLB in s čigavim denarjem.
Lahko se zgodi, da bomo nekega dne izvedeli, da je NLB spet v rokah slovenske plenilske ter sleparske levice, kot doslej, in da bodo njene igube znova pokrivali gluhi in slepi slovenski davkoplačevalci, če jo prej ne bom na volitvah poslali na smetišč zgodovine, kamor edino spada.
Kraševka
APMMB2, ob 5,08
Mislim, da upravičeno dvomite o dejanskih KUPCIH NLB. Zelo možno je, da ta, ki je banko USTANOVIL, jo je sedaj "legalno" pod ceno tudi kupil - še prej pa je "okradel "Slovence - da smo jo dokapitalizirali.
Žalostno !
APMMB2
Pri prodaji NLB je transparentno samo to, da je zavlačevanje povzročilo bistveno manjši izplen, kot ga je bilo možno pričakovati.
Takšna taktia je prav gotovo skrivala , ali prikrivala dvoje:
- po naročilu mafije bi najnižji možni izplen utegnil v zadnjem hipu pvzročiti revolt in prperečiti prodajo in
- najnižji možni izplen bi utegnil omogočit mafiji, da poceni kupi banko in jo potem pod bistveno boljšimi pogoji proda.
Prva možnost očitno ni bila realizirana. Banka je prodana, revolta, vsaj resnega ni in želja Levice, da bi vlada v takšni situcaiji odstopila od prodaje, se ne bo uresničila. Torej NLB je prodana.
Bolj zagonatna je druga varianta. Kljub temu da so prodajalci obvestili o tem, kdo so kupci, še vedno ni poponoma jasno, ali je v ozadju mafija, ki utegne še nadalje obvladovati banko, izriniti manjhne delničarje in se polastiti celotnega portfelja in banko pod ugodneješimi pogoji prodati po znatno višji ceni.
Med pričakovanim izplenom in dejansko ceno prodanih delnic je namreč velika razlika in ni izključeno, da se mafija takšne operacije ne bo poslužila.
Sam nisem ekonomist in se na takšne posle ne spoznam, mi pa zdrava pamet kaže, da bi se dalo na tak način izvesti dober kšeft ob asistenci pravih pajacev. Vse je bilo narejeno, da bi do takšnega scenarija prišlo. Skorajda ne najdem racionalnega razloga, zakaj se je namenoma s pordajo zavlačevalo, zakaj se je namenoma zamujal ugoden čas za prodajo in zakaj se banka prodaja po delih in ohranja kontrolni delež, kar dodatno zbija ceno?
Preveč ljudi je pri vsem tem sodelovalo, da ne bi med njimi bili tudi takšni, ki so imeli dovoj besede in bi lahko takšen škodljiv posel prperečili. V pogubo je šla skoraj milijarda. In to zavestno. Ali ne bi bilo dobro ustanoviti še eno bančno komisijo, ki naj razišče ozadje.
Glede na razršenost kupcev skorajda ni verjetno, da bi mafijazbijala ceno zato, da bi morebitno razliko dobila nakazano na račune v tujini.
Saj vemo, kako gredo takšni posli. Predmet, ki je vreden milijardo, ga prodaš za 500 mio znanemu kupcu, ki ga bo končno prdal za milijardo in pri tem profitiral 500 mio. V tem profitu pa se skriva honorar nevestnemu prodajalcu.Ali se je to zgodilopri NLB?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.