Blagoslov istospolnih parov, ki pa ni "čisto ta pravi", dodatno pojasnjuje Vatikan. Cerkev se zapleta, odkar so se Nemci "sneli s ketne"
18. decembra, kakor verjetno že vsakdo ve, se je spet začelo. Potem ko smo moralni teologi ravno dobro opravili z Izjavo Dikasterija za nauk vere na temo možnosti pristopanja istospolno usmerjenih in tako imenovanih »transoseb« k zakramentoma svetega krsta in svetega zakona. S tem smo se ukvarjali konec oktobra in poskušali vernemu ljudstvu pojasniti, kako si Sveti sedež po novem to predstavlja. V drugi polovici prejšnjega meseca pa smo to doživeli še enkrat, zopet na podobno temo, od istega Dikasterija, povsem nenapovedano, nepričakovano in, kakor je slišati, tudi dokaj nedogovorjeno.
Dikasterij je izdal dokument z naslovom Fiducia supplicans, latinsko ime, ki se je v katoliških krogih hitro prijelo. Mainstream mediji so zagnali vso mašinerijo, da lahkovernim ljudem povedo, kako sedaj Katoliška cerkev blagoslavlja tudi istospolne pare. Prav zanimivo, za Fiducio sem najprej slišal na našem nacionalnem radiu, ki sicer redno ignorira katoliške dogodke. Zaman sem denimo čakal poročilo o tisočih mladih v Stični preteklo jesen, v večini oddaj tudi ni bilo zaslediti omembe izjemno številčnega in za našo državo pomembnega Taizejskega srečanja mladih; za možnost blagoslova istospolnih parov pa se je brž našel čas, pa še to se je predstavljalo narobe.
Za kakšne blagoslove gre?
Urban Šifrar je že kvalitetno predstavil vsebino dokumenta. Predvsem je treba povedati, da je Dikasterij razdelal katoliško teologijo blagoslovov in jo tudi nekako »podaljšal«. Razločuje namreč med t. i. (1) zakramentalnimi blagoslovi (kot denimo pri zakramentu svetega zakona); (2) striktno liturgičnimi blagoslovi (vsi blagoslovi, ki jih duhovnik opravi po določeni od Cerkve potrjeni obliki, recimo blagoslov konj na sv. Štefana); ter (3) »preprostimi« blagoslovi, ki so v našem okolju nekoliko manj znani.
Preprosti blagoslov se, kakor je dodatno v teh dneh pojasnil Dikasterij, jasno razlikuje od drugih razvidno liturgičnih ali obrednih blagoslovov. Gre za to, da je tak blagoslov zelo kratek, »nekajsekundnem«, brez obreda, pri čemer duhovnik nad dve osebi kliče Gospoda »za mir, zdravje in druge dobrine«. »Hkrati prosimo, da bi živela Kristusov evangelij v popolni zvestobi in da bi Sveti Duh rešil ti dve osebi vsega, kar ne ustreza njegovi Božji volji, in vsega, kar zahteva očiščenje,« pojasnjujejo v Vatikanu.
Ta neobredna oblika blagoslova ne želi upravičiti ničesar, kar ni moralno sprejemljivo. »Ne gre za poroko, tudi ne za ›odobritev‹ ali ratifikacijo česar koli. Je le duhovnikov odgovor na prošnjo dveh ljudi, ki prosita za Božjo pomoč. Zato v tem primeru duhovnik ne postavlja nobenih pogojev in ne želi poznati intimnega življenja teh ljudi.«
Skratka, načeloma nič novega. Blagoslove lahko deli vsak krščeni kristjan kadarkoli in komurkoli. Bolje, da se blagoslavlja, kakor kolne, bi sam dodal. Je pa res, da Dikasterij dreza v zapleteno področje, kjer gre vendarle za blagoslov duhovnika, ta blagoslov pa je sam po sebi obreden. In ker gre za par, ki ne živi po katoliškem učenju, je stvar toliko bolj zapletena.
Treba je sicer reči, da je Fiducia supplicans izrazito jasna v potrjevanju katoliškega pogleda na družino in partnerstvo. V bistvu odpira neka mala vratca, ki že zdaj niso bila povsem zaprta, ker, kot rečeno, preproste blagoslove tako ali tako poznamo.
Realnost
Seveda pa je eno teorija, drugo pa praksa. Dokument je bil široko izjemno napačno razumljen in (namenoma) pokvečeno predstavljen javnosti. Nekateri duhovniki v tujini so komaj čakali, da lahko blagoslovijo kakšen par, zaslediti je bilo poročila o takojšnjem kršenju dokumentovih zahtev po ne-liturgičnosti, spontanosti in preprostosti takih blagoslovov. Zaradi prepojenosti naše kulture z woke-ideologijo je dokument razburil mnoge vernike, še več, neposrečeno je bil objavljen tik pred božičnimi prazniki, zato sem se denimo sam odločil, da se s tem zavoljo lastnega miru ne bom ukvarjal, dokler ne gredo sveti večeri mimo.
Glavni problem: gre za pare
Kaj je osnovna težava? Zelo preprosto: gre za pare. Vsakomur je jasno, da lahko duhovnik blagoslavlja osebe. Še grešniku, ki mu spovednik ne more dati odveze na koncu spovedi, lahko podeli blagoslov. Vsaj od devetdesetih let prejšnjega stoletja je po Katekizmu jasno, da tudi istospolno usmerjena oseba lahko prejme blagoslov.
Težava, ki je Dikasterij po mojem mnenju ne bo nikoli rešil, je blagoslov parov, kar se tokrat izrecno predvideva. Lahko se sicer podaljša teologija blagoslovov, lahko to tudi imenujejo »pastoralna« rešitev, vendar na področju moralne teologije zadeve niso tako »enostavne«. Zato pa je upor velik in ga nobeno dodatno pojasnilo ne bo pomirilo. Ostali bodo polarizacija, slaba volja, nerazumevanje in upor.
Če bi Cerkev vlagala svoj napor v evangelizacijo in pojasnjevanje obstoječega katoliškega nauka, bi morda imeli boljše rezultate v evangelizaciji. Tako pa se že tri leta, odkar so se Nemci »sneli s ketne« in začeli svoj Synodaler Weg, ukvarjamo s temami, ki zadevajo majhen odstotek v zahajajoči Cerkvi Zahodnega sveta.
S temi vprašanji se absolutno preveč ubadamo
Kot sem nedavno že zapisal, se s temi vprašanji absolutno preveč ukvarjamo. Če bi Cerkev vlagala svoj napor v evangelizacijo in pojasnjevanje obstoječega katoliškega nauka, bi morda imeli boljše rezultate v evangelizaciji. Tako pa se že tri leta, odkar so se Nemci »sneli s ketne« in začeli svoj Synodaler Weg, ukvarjamo s temami, ki zadevajo majhen odstotek v zahajajoči Cerkvi Zahodnega sveta. Tem temam se je nato deloma podredila še splošna Sinoda v Cerkvi.
Večinski katoliški svet se s temi vprašanji ne ukvarja, oziroma, kot je bilo zaznati v odzivih nekaterih škofov in škofovskih konferenc, izrecno zavrača idejo, da bi o vsem tem sploh razpravljali. Mimogrede, gre za zelo zanimiv zgodovinski pojav. Še ko so se leta 1968, v polnem teku pokoncilskega norenja, škofovske konference prikrito upirale potrditvi katoliškega mnenja o kontracepciji, so to počele tako, da upor ni bil očiten. Tokrat imamo pred seboj zanimiv zgodovinski precedens, ko nek dokument naleti na neposredno nasprotovanje škofov in kardinalov, tudi takšnih, ki jih je imenoval aktualni sveti oče, podpisan pod navodili Dikasterija.
Tega problema ne bo rešilo nobeno pojasnilo
Kot rečeno, tega dogajanja in moralno-teološkega neskladja, ki ga mnogi zvesti katoličani čutijo, ne da bi imeli teološko izobrazbo, ne bo rešilo nobeno dodatno pojasnilo. V originalnem, decembrskem dokumentu, beremo, da poleg danih smernic »ni pričakovati dodatnih odgovorov [...] v zvezi s tovrstnimi blagoslovi«. Že nekaj dni potem, januarja, je Dikasterij pogoltnil zajeten hleb zarečenega kruha in izdal še eno pojasnilo navkljub svoji obljubi. Tokrat je šlo tako daleč, da lahko beremo, da se bomo pač morali »navaditi, da [...] če duhovnik podeli tak preprost blagoslov, ni heretik; ničesar ne potrjuje in ne zanika katoliškega nauka.«
To so kar težke besede, ki z osupljivo lahkotnostjo opravijo z nekim dogajanjem v Cerkvi, ki je premočno pokazala nestrinjanje, da bi lahko nekaj vatikanskih uradnikov rokohitrsko »poveznilo« neko zelo majavo prakso na vso Cerkev.
Ekumenska težava
Za konec pa le še en pomislek, ki je redko omenjen, pa zato ni prav nič manj pomemben: Na svetu ne poznamo samo ene nositeljice apostolskega nasledstva, namreč Katoliške cerkve, ampak tudi starodavne Pravoslavne Cerkve, ki imajo na področju dajanja blagoslovov drugačno, bolj jasno tradicijo in predvsem globlje razumevanje. Nova izjava je tako na moralno-teološkem področju kot na področju zakramentalne teologije naredila korak vstran od pravega ekumenizma, v neko območje, ki pravoslavnim bratom in sestram ni prav nič blizu.
39 komentarjev
IgorP
Ja, tako je! Zato so hudiči s pomočjo ljudi ustanovili pekel.
Ne, gospod AlojzZ! Ni tako! Tako kot Boga in nebes, tudi hudiča in pekla ni! Vse je plod človeške domišljije! Boga in hudiča je ustvaril človek in on ju bo moral tudi ukiniti! Vedno več nas je za to!!!!!!!
Janez
Igor, Bog nam je dal svobodno voljo in zato ga lahko brez strahu pri sebi ukineš. Jaz sicer nikakor ne razumem, zakaj bi nekdo to želel. Bog je tisti, ki daje življenje. Nikjer na svetu, v celi zgodovini ne najdeš ničesar kar bi človek ustvaril v nasprotju z Bogom in se ne bi že na daleč videla polomije. Saj za vsaj minimalen oseben odnos z Bogom, ki je dober, ni treba veliko.
MatevzSedej
Potrebno je biti natančen. V evangeliju ni nič o homoseksualnosti, pač pa je par pasusov v stari zavezi ter v apostolskih delih. Razlagalci Božje besede si pri slednjih nikakor niso edini, kaj natančno je v teh pasusih mišljeno. Nedvomno pa seveda je, da je izročilo Katoliške Cerkve homoseksualna dejanja zavračalo. Ampak spet je treba tu gledati, kaj je bistvo tega zavračanja: bistvo je, da je osnovni Božji načrt, da je spolnost del zakramentalne zveze med moškim in žensko, in ta zveza ima primat, tudi sociološko in biološko. Kar obažlujem v več gornjih komentarjih je, da se pri tej temi avtorji kaj hitro spustijo v žaljenje istospolnih, to pa ni krščansko. Razumem sicer frustracijo, ki jo gotovo doživljamo ob vsej LGBT propagandi, neokusnih sprevodih itd. Toda vseeno bi želel apelirati: bodimo tudi v izražanjih prepričanja spoštljivi; ne bom rekel strpni, ker je ta izraz strašno izrabljen, pač pa bom rekel bodimo kristjani. Če ne bo ljubezni do bližnjega tudi za istospolne, ne bomo mogli sobivati, ne bomo v naših razpravah prišli nikamor. In naj še enkrat povem: zavračam teorijo spola in LGBT propagando, kot neokusne vidim parade ponosa itd. itd. Ne govorim o tem: govorim o tisti mali skupini ljudi, ki bi iskreno želeli slediti Jezusu, pa so bodisi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov razvili homoseksualna nagnjenja. Seveda jih je možno tudi zdravo sublimirati, toda ali res lahko to zahtevamo prav od vsakega? Za celibat se je potrebno odločiti svobodno in pri njem ne gre za odločitev med grehom in krepostjo, ampak med dvema krepostima. Mi pa istospolne postavljamo pred strašno izbiro. Nad tem se, spoštovani sokomentatorji, prosim, malce zamislite. Ne pravim, da imam odgovore. Toda tudi nisem prepričan, da Bog vidi istospolne zveze (poudarjam: resne, trajne, ekskluzivne) kot nekaj slabega.
Janez
Kopiram odlomek iz pisma Rimljanom na to temo: Krivda človeštva:
18 Božja jeza se namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s svojo krivičnostjo dušijo resnico. 19 Saj jim je to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč to razodel. 20 Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. Zato so ti ljudje neopravičljivi. 21 Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so postali v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemnelo. 22 Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli 23 in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in plazilcev.
24 Zato jih je Bog prepustil poželenjem njihovih src, v nečistost, tako da so sami skrunili svoja telesa. 25 Božjo resnico
so zamenjali z lažjo. Častili in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika, ki je slavljen na veke, amen. 26 Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim, 27 podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svoji zablodi. 28 In ker se jim ni zdelo vredno, da bi živeli skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil njihovemu umu, ki ni prestal preizkušnje, tako da počenjajo, kar se ne spodobi. 29 Polni so vsakršne krivičnosti, zlobnosti, lakomnosti, hudobije. Zvrhani so nevoščljivosti, ubijanja, prepirljivosti, zvijačnosti, zlohotnosti. Hujskači so, 30 obrekljivci, Bogu sovražni, objestneži, domišljavci, bahači, iznajdljivi v hudobiji, neposlušni staršem, 31 brez pameti, brez zvestobe, brez srca, brez usmiljenja. 32 Čeprav poznajo Božji zakon, po katerem so tisti, ki delajo takšne stvari, vredni smrti, jih ne samo počenjajo, temveč tistim, ki jih delajo, celo pritrjujejo.
Janez
Citiram: "Če imate to smolo, da ste se rodili z nagnjenjem do istega spola....". Precej sem prepričan, da je tole zmota. Kolikor vem, niso odkrili gena za homoseksualnost. Najbrž gre za kombinacijo več dejavnikov v družini in družbi. Npr. preveč tiranski oče, s katerim se odraščajoči sin noče poistovetiti kot moški, ali pa preveč z nadzorom obsedena mama, ki nikakor nima prijazne besede za moža, ali pa sodobna družba, v katerem moški težko najde svoje mesto. Tako da krivda nastane že precej pred nastankom homoseksualca.
Pismo Rimljanom opisuje krivdo človeštva in kot POSLEDICO omenja tisti "Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi".
Kaj pa vem
Močno dvomim, da se ljudje rodijo z željo telesno ljubiti se z istim spolom. Jaz menim, da je to napaka, ki se je prikradla od kdo ve kje. Ne bi bilo slabo, ko bi energijo, ki se troši za prepire usmerili v raziskave. Morda pa povzroča vse to kak okvarjen gen, kakšna travma staršev, kakšna napaka v vzgoji, kaj pa vem?!? Blagoslov istospolni po mojem lahko dobijo kot vsi drugi ljudje in naj ne bo povod za to izključno dogajanje v domači spalnici.
Teh parad, teh LGBT, teh, ki se niti ne trudijo, da bi iz sebe naredili kaj pametnega, teh imam počasi vrh glave.
Joseph 1
Morda pa se to prikrade od izpostavljenosti krščanskemu nauku? V mojem razredu na Škofijski klasični gimnaziji sta bila vsaj 2 sošolca istospolno usmerjena, kar pomeni skoraj 15% moške populacije razreda ali celo več. To je daleč nad povprečjem splošne populacije. Živi in pusti živeti. Žensk pa se tako ali tako, vsaj po mojih izkušnjah, večina vsaj kdaj poskusi dati dol z žensko, oziroma se pridružiti M/Ž paru.
Igor Ferluga
Joseph1, glede na to, da si bil v škofijski klasični gimnaziji, če si bil res, bi rekel, da imaš zdaj malo blago rečeno čudno družbo. Če imaš opravka z ženskami, ki se v večini, poudarjam večini, kot pišeš, sem in tja, iz firbca in heca, "dol dajejo" z drugimi ženskami ali s heteroseksualnimi pari. Lahko da se vse skupaj izmišljuješ. Če ne, vsaj upam, da to niso tvoje bivše sošolke. Ker temu se pa lahko reče huda zmeda vrednot, dekadenca in osebnostna motenost. Če ti misliš, da je to OK, potem si vrednostno moten tudi ti in vsaj zaenkrat ni imelo haska, da si obiskoval gimnazijo, ki si jo.
MatevzSedej
In še drugi obraz katoliške Cerkve v Afriki: https://cruxnow.com/church-in-africa/2024/01/ivory-coast-bishop-urges-laity-to-report-priests-with-wives-and-children
Tudi Afrike ne gre idealizirati,
Seveda pa se strinjam z osnovno mislijo dr. Kavčiča, in to je, da Katoliška Cerkev mora tudi pri razvoju interpretacije svojega nuka gledati tako na kulturne razlike znotraj Katoliške Cerkve, kakor tudi na druge krščanske Cerkve, na katere lahko realistično upa na zbližanje. Zato imajo konzervativci v Cerkvi prav, da se Cerkev ne more iti revolucije. Progresisti pa imajo - skupaj s sv. Johnom Henryem Newmanom - prav tako prav, da se interpretacija razvija. Torej, nauk je veče, spreminjamo pa se ljudje, zato se spreminja tudi interpretacija.
Realist
Če gej sam zaprosi za blagoslov tu ne vidim nič spornega, pač si oseba želi postati boljši človek za pot svetosti.
Če pa za blagoslov zaprosi "par" pa je to kontra evangeliju, se vsm ne zdi? Tak blagoslov pa mnogi razumejo kot odobravanje spolne prakse istospolnih oseb..
Thor
Pa jo imamo. Rešitev tudi za zaroke, oklice in cerkvene poroke LGBTIQA+ parov,
Naj bo vse našteto "zelo kratko, »nekajsekundno« in brez obreda" pa bo šlo skozi.
Ker Dikasterij ne bo dajal dodatnih pojasnil, še predlog zelo kratkega, neuradnega LGBTIQA+ "blagoslova": Pojdi(ta) v rit.
tomy
Avtor članka kot moralni teolog izhaja iz teorije in ne iz prakse. Dejstvo tudi naših katoliških skupnosti so mnogi razvezani pari in pa istospolni pari. Deklaracija FS se poskuša po mojem razumevanju približati tema dvema skupinama. V 31. točki FS lepo pravi, da so ti blagoslovi namenjeni osebam iz teh dveh skupin, ki pridejo k duhovniku in sebe prepoznavajo kot nepopolne, grešne in predvsem, da si želijo Božje pomoči za njihovo situacijo. Pomoči ne v smislu potrditve - legitimacije njune zveze ampak v smislu, da si tak par želi Božje pomoči za njuno situacijo.
Sam si težko predstavljam eno ali drugo situacijo. Npr. da si bil cerkveno poročen in si se ločil. Spoznaš novo žensko in z njo živiš. Bi vprašal dr. Kavčiča: a to pomeni, da sedaj z njo to novo žensko v kolikor ne želim, da sem v smrtnem grehu ne morem oz. ne smem imeti spolnih odnosov...če ja... to pomeni, da se npr. kot moški star npr. 40 let moram spolnosti za vedno odpovedati? A ima kdo idejo koliko je takih kristjanov...kar nekaj najbrž.
Potem pa so tukaj še istospolno usmerjeni...in pravzaprav kot prvo vprašanje o vzrokih za istospolno usmerjenost. Govorimo torej o ljudeh, ki čutijo spolno privlačnost do istega spola. Ne krivi ne dolžni...ali pa krivi in dolžni...ne vem...npr. me zanima kaj bi dr. Kavčič svetoval svojemu sinu ali hčeri, ko bi od njiju izvedel, da čutita spolno privlačnost do istega spola?
Dejstvo, da obe ti dve skupini obstajata tudi znotraj katoliške skupnosti.
Potem
lisica
vi naštevate vse, s čimer se cerkev ubada zadnja desetletja, pa o tem niste očitno nič prebrali, zdaj pa postavljate "pametna" vprašanja tukaj. kolikor vem, je kavčič kaplan na župniji, tako da verjetno ni ravno sama teorija, kar piše. sicer pa ni nikjer napisal, da nasprotuje frančišku ali dokumentu, kot običajno se je izognil, tako da ne veš čisto, kakšen je zaključek
BARBARA RAKUN
Tomi, ljudje prevečkrat sprašujejo in upoštevajo mnenje drugih, ne delajo pa tistega, kar jim srce narekuje, oziroma kar sami čutijo. Jaz izhajam najprej iz sebe, kaj čutim, kako se počutim, kaj si želim, kaj potrebujem.!
Sonatine
Thomy, če vam smem jaz odgovoriti na prvo vprašanje. Hrvaška estradnika Thomson in Danijela. Cerkveno poročena in Cerkveno tudi ločena, kar pomeni, da sta za soglasje za ločitev zaprosila Cerkev in ga je ta tudi dala. Brez tega za oba, ker sta zelo verna, ločitev ni bila možna. Danijela se je na podlagi tega lahko znova cerkveno poročila z Grašotom. Ki pa jo je, kot vemo, prevaral in je zdaj poročen z 20 let mlajšo, kateri sta z Danijelo bila krstna botra (če se ne motim). Ali je Danijela tudi v drugo zaprosila za cerkveno ločitev, ne vem, sem pa ptepričana, da Cerkev ni mogla dati blagoslova za drugo Graševo poroko, ki je izrasla iz zelo hudega greha (prešuštvo, krstni boter je obenem krstni, torej nadomestni oče, če otroku ta starš umre). Torej, če imate res tehtne razloge za ločitev pred Bogom, je vse, kar morate storiti, prositi Boga, da ločitev dovoli in prejšnjo poroko anulira. S tem si ofprete pot za novo cerkveno poroko. Če je ločitev namreč cerkvena, van naslednje poroke cerkev ne sme odkloniti, razen, če bi se želeli poročiti s sestro, materjo ali otrokom, na primer....
MatevzSedej
Se strinjam z Igorjem Ferlugo. Ne bodimo tako ozki, ne zavračajmo kar povprek, vse kar Frančišek reče in naredi. Se strinjam, je pogosto teološko površno, nedodelano, prehitro itd. Toda res je tudi, da se papež loteva tem, ki so v zraku. Spet je res tudi to, kar je dr. Kavčič povedal zadnjič: niso vprašanja LGBT najpomembnejša, zagotovo ne. Toda dejstvo je: o istospolnih se veliko govori, a Cerkev zanje nima oprijemljvega sporočila. Če imate to smolo, da ste se rodili z nagnjenjem do istega spola, imate eno samo izbiro, če želite slediti aktualnemu katoliškemu nauku: doživljenjska vzdržnost, celibat. Mislim, da je to pač nadevanje bremen ljudem, ki jih lahko nosijo res samo svetniki, sicer pa vodi v frustracijo ali še kaj slabšega. Ko menim, da bi Cerkev tu morala pokazati neko razumevanje, ne pravim hkrati, da je treba izenačevati istospolne zveze s heteroseksualnimi. Zakonska zveza med moškim in žensko, še posebej zakramentalna, je nekaj, kar ima čisto posebno razsežnost, tudi socialno in biološko. In ta zveza mora ohraniti posebno varstvo, primat. To pa ne pomeni, da je potrebno vsako istospolno zvezo (zlasti takšno, ki želi biti trajna in ekskluzivna) obsoditi za "neurejeno" in grešno, zgolj zato, ker je presegla platonično raven. Tu je srčika problema. Seveda NE gender teoriji, NE popolni relativizaciji spolnosti, toda DA tistim - izredno redkim! - ki si želijo trajne in ekskluzivne, predane istospolne zveze, a hkrati želijo biti del Cerkve. Kaj bomo porekli tem? Ne moremo jim preprosto reči: pojdi in ne greši več. Ne moremo takšne resne zveze enačiti z banalnim seksualnim eksperimentiranjem in s popolno relativizacijo vsega na spolnem področju. Tu, trdim, je teologija zastala; tu teologija ni znala iz tradicionalnih temeljev potegniti bistva in ga ekstrapolirati na področje istospolnega. Dajmo, povejmo jasno, da ima zakonska zveza moškega in ženske posebno mesto v Božjem načrtu in tudi, če hočete, naravnem redu. A hkrati priznajmo vrednost resnim, trajnim, ekskluzivnim zvezam med osebama istega spola. V takšnih zvezah moramo prepoznati krščanski karitas. To je tista pot, ki je ne uberemo, pa bi jo morali - zaradi teh par istospolnih, ki bi želeli biti tudi kristjani, katoliki. In pač jih potem prepustimo bodisi družbeni margini bodisi prebujenskim krogom. Tu Cerkev dela isto napako, kot jo je delala v boju z modernizmom v 19. stoletju: ni znala ločiti zrno od plev v modernizmu.
Sonatine
Gospod Matevž, zapisali ste: "ne moremo jim reči..." In ravno v tem he point. Ljudje glede Božjih zakonov nimamo kaj "reči", samo sledimo jih lahko. Izrekamo pa se v civilni sferi, kjer so homoseksualci sprejeti, v Španiji tudi tisti, ki spopno občujejo z živalmi, kmalu izgleda tudi pedofili. Njim civilna sfera pravi da. Toda Božja sfera je jasna. Tu so ti grešniki, za katere sicer lahko molimo, ne moremo pa blagoslavljati njih greha, saj se ga ne odrekajo. Jezus je dejal" POJDI IN NE GREŠI VEČ". In to je bistvo. Alfa in omega vsega. Imamo sveto in ne-sveto, grešno. Vi pravit, MI jim ne moremo reči, "ne grešite več". Ampak tu nismo faktor MI. Tu je faktor Bog. Hkrati me zanima, če vi kot človek zanikate boga z relativiziranjem svetega, ko se skuša posvetiti greh, zakaj potem samo za homoseksualce? Zakaj ne za posiljevalce ali morilce? Če pa posvetite grehe vseh, potem ni nič ne-svetega, ali svetega, ki bi se konstituiralo kot nasprotje svetega. To je zgolj postmodernistični "anything goes". Religije pa niso stvarpostmidernizma, so brezčasne. Temelj religije so Božje zapovedi: to se sme in to se ne sme. Homoseksualnost se ne sme. Nadalje ste sprevideli še eno pomembno protislovje: papež pravi, da se blagoslavlja neporočene, torej one, ki NISO EKSKLUZIVNI, one, ki so, pa ne. Protislovje na protislovje. Torej sta dva homoseksualca, ki nista poročena, za papeža sprejemljiva, poročena pa ne. In vendar ima zakonska zveza v naši veri svet status. Papež torej uvaja blagoslove za nesveto pred svetim. In tega nobenemu razumnemu človeku pojasniti ne more. Kar mene zadeva, proti homoseksualcem nimam nič, nekaj mojih osebnih prijateljev je homoseksualcev in so čudoviti ljudje. Tistih nasilnih parad ponosa ne podpirajo. Obenem pa točno vedo# v čem je bistvo vere, in to spoštujejo. Eden od teh neporočenih homoseksualnih parov med mojimi frendi se izreka za katolike. Bolj on kot njegov fant. In tudi gre k maši in tam, kot vsi ostali udeleženci maše, prejme blagoslov. Pri vsem ostalem pa se neha. In razume. Kajti v veri je odrastel. On si ne domišlja, da bi lahko obsojal Boga in mu ukazoval, kaj ja in kaj ne. Tu si pa eni s papežem vred to domišljate. Cerkev ni celotna družba, ki bi jo bilo potrebno urejati po nekih družbenih pravilih. Katoliška Cerkev oz. vera je ekskluzivni klub s točno določenimi pravili, ki so večna, ker so Božji zakon. Če se Božjemu zakonu ne misliš ukloniti, nima niti smisla, da rineš v ta klub. In to je to. Preprosto.
So x
Ne vem, če imajo pravoslavni s tem težave. Če se ne motim je pri njih tako, da če se dva ločita in ponovno poročita tudi ta "nov" par lahko stopi v cerkev in duhovnik obredno blagoslovi to novo zvezo čeprav je jasno, da nova zveza ni "zakrament" temveč le "zveza."
lisica
včasih je dobro malo uporabit google. samo en primer: https://catholicvote.org/russian-orthodox-bishop-offers-perspective-fiducia-supplicans/
Sonatine
G. Sedej, še tole bi dodala. Jaz sem nespovedana že vrsto let in sem povsem na istwm, kar se verskih zadev tiče, kot katerikoli homoseksualec. K maši smem (tudi homoseksualec sme), kjer vsi udeleženci sprejmemo tisti spl9šni žegen. Ta pravega blagoslova ali zakramenta, npr. Kristusovo telo, pa ne morem prejeti. Se imam za katoličanko. A tudi zame velja, tako kot za slehernega: " Pojdi in ne greši več." In ne more in ne sme biti drugače. Saj sem vendar jaz v grehu in ne Bog. Ko se bom spovedala in se odrekla grehu, bom pa deležna vsega, kar je vernik lahko deležen. Povsem enako velja za homoseksualca. Zato mi ne nabijat kako da smo katoliki "krivični" do homoseksualcev. Moj status in status homoselsualca sta, ko gre za greh in posledice vera v katoliški Cerkvi, povsem in do pičice izenačena. Razlik sploh ni. Bi kazalo razmisliti tudi o tem, preden se ljudje začnete krivično zaganjati v katoliško vero. Vsah greh je na istem. Samo "pojdi in ne greši več" pa je tista vstopnica, ki me odveže greha. Mene nespovedano ali homoseksualca, to je čisto vseeno. Zelo sem žalostna, ko vidim toliko relativiziranja vere. Bog ni vaša ali moja igračka. Bog vam nič ni dolžan, vi pa Njemu vse. Poskusi spreminjanja Boga niso nič drugega kot upor proti Bogu in satanizem. Če Bog ni avtoriteta, kdo pa je? Homoseksualec Miha? Ljubitelj homoseksualcev Franci iz Vatikana? Japajade.
Sonatine
Pri nas je podobno. Če sogladje k ločitvi poda Cerkev, je tudi nova poroka lahko Cerkvena. Primer hrvaških pevcev Thompdona in Fanijele. Poročila sta se Cerkveno in tudi za ločitev zaprosila Cerkev ter soglasje dobils. Ona se je potem poročila z Grašotom (ki jo je ptevaral z veliko mlajšo), Thimpson pa se nikdar ni znova poročil. Ja, estradnika Thompson in Danijela sta zelo verna, za razliko od marsikoga tukaj. Kar me žalisti.
Sonatine
Mene pa res zanima, zakaj se je Vatikan oz. Frančišek zapletel v tako bedasto protislovje, s katerim izkazuje zgolj, da ima lastne vernike za navadne bedake. Vsak, ki se udeleži svete maše, namreč prejme blagoslov, četudi je homoseksualec ali jaz denimo, ki sem grešnica, ker vrsto let nisem bila spovedana. Saj župnik nobenega pred udeležbo na maši ne sprašuje, kdo in kaj je in kakšno seksualnost žuvi. Za nespovedane, kot sem jaz, to pri maši vsem udeležencem in župniku, seveda, ne ostane prikrito, saj edini ne gremo po sveto telo. Smo torej na nek način zaradi lastne volje bolj izpostavljeni kot kakšenkoli homoseksualec ali drugi grešnik. Biti par je biti v seksualni zvezi, druge ni. Seksualnost izven zakona pa je v katoliški veri prepovedana. Homoseksualnost tudi. Saj je čisto preprosto. Vatikan se sedaj "ven vleče" tako, da se zapleta v vse večje in večje absurde. Point pa je v tem, da vatikan za eno samo skupino ljudi in grešnikov, tj. za homoseksualce, ki jih s tem priviligira za ceno kršitve Jezusovega nauka, uvaja in legitimizira en tip greha, ki z vero ni združljiv. Zakaj že? Razen če sam ni do golše potopljen v to vrsto greha in razvrata, za to sploh razloga ni imel. Kaj bo slefilo? Namenski blagoslovi morilcev? Aktivistk za abortuse, saj tudi tu papež ni hotel ravnati po nsuku v primeru Joea Bidna. Pedofilov? Vatikan ga seka, na široko odpira vrata satanizmu s tem nesrečnim Frančiškom, ki se kot nekakšen Torquemada brutalno maščuje slehernemu kritiku. A je to sploh še papež? Papeško kuto še nosi, papež v duši pa že dolgo ni več. In ja, kaj pa je narobe, če je župnik med mašnim obredom obrnjen k oltarju? Koga normalnega in predvsem vernega to sploh moti??? Saj se tudi Fajon klanja Kidriču tako da hrbet kaže vsem ostalim Lažg9šanom, pa nikome ništa. Kdo normalen se gre sploh usajat da župnik med mašo nagovarja Boga namesto ovčic? Saj smo vsi pri maši zaradi Boga, ne pa zati, da bi župniku razkazovali najboljšo zakmašno obleko ali frizuro. Gospod, ki pravi, da so to brezpredmetne malenkosti, nima prav. Niso malenkosti. In niso brezpredmetne. Če je vse brezpredmetno, potem je brezpredmetna tudi maša sama, hiter blagoslov v trajanju treh sekund po tv ekranu will do. Eni ste vero res že tako relativizirali, da boli.
BARBARA RAKUN
Ko se bo resnično začelo vlagati v družino,torej že pred osnovanjem družine,potem bomo na boljšem.
Vse te istospolnosti,transpolnosti in ideologije ne vem koliko spolov in različne agende so škodljive in hkrati mamljive,seveda je glavna populacija otroci in mladi,ki so lahko zelo ranljivi,sploh če ne živijo v dokaj zdravi družini. Zato se jih tudi forsira,da gre otroček z 11 meseci v vrtec,se ne 6leten v šolo.
Stran od družine,to je cilj.
Ne vem,kako so starši tok neumni,nemočni,da to tiho prenašajo in rečejo,da ničesar ne morejo.
Če je v družini prava navezanost med starši in otroci,iskreni in topli odnosi,zaupanje med njimi,spoštovanje,toplina in ljubezen ter hkrati zdrave meje med člani družine in brez tabu tem,potem ni govora,da bi si lahko nek otrok izmisljeval ali razmišljal,kaj bi rad bil - drevo,krava tele,roža ali ne vem kateri spol.
Kaj pa vem
V Vatikanu se ukvarjajo s težkimi teološkimi vprašanji, s katerimi se povprečni kristjan ne ukvarja. Vemo, da je nekaj ljudi s katerimi se je narava grdo poigrala, ne bomo jim zdaj odrekli tople besede še kristjani. Nekaj povsem drugega so ljudje, ki se šemijo na paradah ponosa, ki prepričujejo najstnike, da je edina pot do sreče s pomočjo tablet in celo kirurških posegov v sicer zdravo telo. Namesto, da se toliko ukvarjamo z blagoslovi, ki so itak potrebni vsakomur, je bolje, da zmolimo kak Očenaš za zdravo pamet. Meni gredo ti istospolni s svojo agresivnostjo že pošteno na živce, ko jim vendar nihče nič noče, vsaj v Evropi ne. Nobeden nima vsega, vsak se mora sprijazniti s kako pomanjkljivostjo. Kaj bi rekli tisti, ki ne vidijo, ki ne slišijo, ki so na invalidskih vozičkih. In vendar znajo biti, kljub resnično velikim prikrajšanostim, srečni!
BARBARA RAKUN
Kaj pa vem, odlično napisano. Vatikan ni v stiku z realnostjo oziroma ne živi dejanskih težav in problemov, s katerimi se navadni ljudje srečujemo. Zato tisto, kar oni govorijo, je brezpredmetno.
IgorP
Realist
V Afriki in Indiji krščanstvo ni avtohtona vera! Pa še o pocestnici! Vsak človek je gospodar svojega telesa! Skrajni čas je, da ljudje to dojamejo! Ma kakšna vera neki?????
MEFISTO
IgorP, je morda tvoje stališče do pocestnic vsklajeno z varuhom načela o enakosti?
AlojzZ
"Vsak človek je gospodar svojega telesa!" Ja, tako je! Zato so hudiči s pomočjo ljudi ustanovili pekel. Saj sva istih misli, kajne?
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Se strinjam z zgornjim gospodom.
Blagoslov v smislu "ne-zavrgovanja<2 - ja,
blagoslov v smislu POSVETITVE
- PA SEVEDA - NE. Mar ne? L.r. Janez KK
Igor Ferluga
Dr. Kavčiča na koncu skrbi, kaj bo tak realno droben premik v striktnosti odnosa Cerkve do ne-klasično heteroseksualnih oseb pomenil za ekumenski odnos s pravoslavnimi cerkvami. Realno, mnoge utegnejo take korake gledati malo postrani. Ampak ker tega nihče njim ne vsiljuje, pač racionalni del pravoslavcev zanesljivo zato ne bo blokiral dialoga s katoličani, če jim je bil doslej pri srcu. Ampak zakaj pa dr. Kavčič, če želi biti tako tenkočutno natančen, potem ne omeni protestantskih cerkva in anglikanske Cerkve - take bolj liberalne in subsidiarno sproščene rešitve pa katolištvo prej zbližuje z njimi. Torej po drugi strani bi pa lahko pozitivno vplivale na ekumenizem. A protestantske cerkve in anglikanci nam pa pri ekumenizmu niso pomembni? Zakaj ne? Ko dr. Kavčič upravičeno govori in očita zame vnebovpijočo medijsko prezrtost novoletnega evropskega taizejskega srečanja mladih v Ljubljani, pa vendar velja omeniti, da gre za globoko ekumensko skupnost, ki jo je ustanovil švicarski protestant in jo trenutno vodi angleški anglikanec.
Ne vem tudi, zakaj danes take grozne skrbi o tem, kaj bodo rekli katoličani v Afriki in Aziji, ob tem, ko pa se nemške brate katoličane obravnava kot tiste, ki da so "podivjali" in se torej v vsem iracionalno motijo. A nam je res tako vseeno za nemške brate v katolištvu, ki so v preteklosti tolikim cerkvami po svetu, tudi slovenski, stali v materialno podporo, da mislimo, da jih je treba disciplinsko popolni, če jim kaj ni prav, pa naj odidejo iz Cerkve, čeprav v milijonih...
Vatikan je pač glede na različnost kultur omogočil nek v mojih oceh razumen in sprejemljiv kompromis, ko je po načelu subsidiarnosti dovolil v različnih lokalnih cerkvah različnih kultur nekoliko različne pristope do ljudi, ki živijo izven klasične heteroseksualne spolnosti. Le blagoslov. Ki ga dobijo tudi krave in konji. In sploh ali ne gre za zadevo krščanske vere, ali pa gre za obrobno zadevo, ki v evangelijih niti omenjena ni. Mene nevrotična janzenistična škrtost, ki zavrača ljudi zaradi raznih nepopolnosti, čeprav smo grešniki vsi po vrsti, ne prepriča kot krščanska in me odbija v podobni meri kot na nasprotni strani LGBT parade in raznorazne woke neumnosti. Naj rigorozni kleriki najprej, preden nastopajo tako strogo pred svetom, počistijo v svojih vrstah, da ne bomo več brali o takih stvareh kot so homoseksualne seksualne orgije za zidovi kleriskih ustanov, tudi v Vatikanu. Ker to je pa gnus od gnusa in hipokrizija na kubik.
Se to: spremljam, kako se na Slovenskem predvsem v mlajšemu delu angažiranih katolikov in duhovnikov krepi nek tradicionalističen odpor, celo rastoča sovražnost do vsega, kar je v Katoliško cerkev vnesel 2.vatikanski koncil. In to so bile res velike, skoraj tektonske spremembe. Ne strinjam se, da so bile to slabe spremembe in da krščanska vera zaradi njih slabi. Nasprotno, slabela bi verjetno bolj brez njih. Predvsem pa je nekorektno, ko se ti sklicujejo na predhodna papeža Janeza Pavla in Benedikta. Nasprotno, kardinala Woytilla in zlasti kardinal Ratzinger sta bila v celoti del in soavtorja sprememb, ki jih je koncil prinesel. Papež Frančišek v nobeni bistveni zadevi ne odstopa od njunega duha, ne v socialnih in zlasti ne v verskih vprašanjih. Nastrojenosti proti aktualnem papežu ne razumem in zlasti ne odobravam.
Rokc5
Če torej parafraziram Vas moti invazija "čipkarjev" v Cerkev na Slovenskem? ;););) Je pa zanimivo, da po mojih opažanjih ob branju tujih katoliških spletnih strani ter spletnih omrežij zaznavam, da si velik del mladih katoličanov globalno (in predvsem na tako opevanem progresivno-sekulariziranem Zahodu) za naslednjega papeža želi bolj nekoga bližje pozicijam Benedikta XVI. ali celo še malce bolj v konservativno smer in jih jih to obremenjevanje s tem, kaj o papežu ter Cerkvi in Vatikanu menijo sekularni mediji, od CNN-a do Dnevnika, ne briga več ;) P.S. argumentirana in pestra izmenjava mnenj še ne pomeni sovražnosti :)
Igor Ferluga
Nič nimam proti čipkam. So lep del slovenske dediščine in ustvarjalnosti. Sicer ko bi se moški, tudi duhovnik, zelo odeval v cipke ali na podobne načine pretirano skrbel za svoj izgled, pa vendarle pomislim, da gre mogoče za osebo, ki jo nagiba v LGBT smeri. Ampak, Bog pomagaj, smo taki in drugačni. Gre za kompleksne notranje vzgibe, od genetskih do razvojno psiholoških za to raznolikost in krščansko je bolj kot biti namišljeno popoln to, da ne zavračaš in si brezčuten do bližnjega v njegovih posebnostih.
Rokc5
Glavni zaključek avtorja ob vsej tej kolobociji je nedvomno to, da bo ljudi potrebno zopet (na novo) katehizirati!
Po drugi strani se pa moramo vsi vprašati, ali ni prišlo do te ''homoseksualne zmede'' zato, ker se ljudje v Cerkvi sploh ne trudimo več živeti več po katoliških načelih oz. živimo zelo izbirno katolištvo. Sploh v Evropi ljudje hitro lahko pridejo do zaključkov v smislu 'Saj če papež blagoslavlja 'pedre' potem je pa čisto v redu da jaz živim kot živim.'
Nedvomno se moramo zopet začeti spraševati, kako se bomo ljudje zopet priličili nauku Cerkve in temu kar uči Katekizem, in NE kako bomo nauk Cerkve priličili našim trenutnim življenjem in potrebam v tem zmedenem 21. stoletju. Moderno življenje nedvomno ni enostavno (nasprotno: postaja vedno bolj zahtevno!), ampak, če kot katoliki nimamo več ideala h kateremu se bomo bližali, potem vse skupaj nima smisla.
Kaj bo dvema homoseksualcema pomagal 2-sekundni ''blagoslov'', če bosta zopet živela v grehu (sodomije)? Blagoslov je namenjen temu, da ti pomaga, da prideš bližje Bogu. To je smisel katolicizma – da zapustiš staro življenje in postaneš novi človek.
Cerkev mora nehati graditi na tej 'dobropočutnosti' človeka. Ter iti ven iz cone udobja, v to kar je težko, zoprno, zahtevno. Navsezadnje tisti, ki danes iščejo duhovno resnico, so zahtevni in jo bodo iskali globoko in jih pač površinskost ne zanima. In kot je omenil avtor, nas v to cono udobja – ki na koncu ne vodi nikamor – vlečejo ravno Cerkve na Zahodu (total ausglajzani Nemci, pa Avstrijci in Belgijci), medtem ko Cerkev v Afriki očitno še ve kaj je prav in v čem je smisel katolištva.
Iz tega morda lahko tudi zaključimo, da bo to vplivalo tudi na naslednji konklave.
A vseeno se moramo pripraviti, da papež Frančišek že do Velike noči spet spusti kakšno ''debelo'' in bo morda še več materiala za kaos, spore in škandalizacijo vernikov.
korosec.france
Navadno drekanje neprofesionalnega in zmotljivega, zaletavega, trmastega in diktatorsko nepoboljšljivega Frančiška, ki bi rad bil papež...sam toliko.
AlojzZ
Jaz pa mislim, da je papež Frančišek le močno dementna oseba, ki bi morala odstopiti. Kot je njegov predhodnik.
darja.veverica
Jasnost Jezusovega nauka ostaja. Poguma za živeti in povedati besede “Pojdi in odslej ne greši več” pa zmanjkuje v Cerkvi. Škoda za Cerkev in cerkev.
AlojzZ
"Vsaj od devetdesetih let prejšnjega stoletja je po Katekizmu jasno, da tudi istospolno usmerjena oseba lahko prejme blagoslov."
Ja, prejme blagoslov, na koncu tega blagoslova pa je: "Pojdi in ne greši več."
pepe2
Dober članek, dobro razmišljanje.
Realist
Res me zanima kako bo Vatikan ta blagoslov razložil preprostemu ljudstvu v Afriki in Indiji ki se naslanja na stoletno tradicijo in na zdravo kmečko pamet.
Zmeda, jeza, dvomi.. Se ustvarja humus za kaos?
Jezus se je usmilil pocestnice in ji takoj za tem rekel "pojdi in ne greši več"
Lahko je bil dober namen tega, a škode bo lahko več kot koristi za Cerkev.
...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.