Blagoslov istospolnih zvez? "Ni v moči Cerkve".

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Katoliška Cerkev se v nekaterih državah že leta ubada z razpravo o vlogi, pomenu in moralnosti istospolnih odnosov. Kongregacija za nauk vere je te dni z odobrenjem papeža Frančiška še enkrat potrdila, da blagoslov njihovih zvez ni mogoč.

Vprašanje, naslovljeno na Kongregacijo, se je glasilo: »Ali ima Cerkev moč, da blagoslovi zveze oseb istega spola?« Odgovor pa kratek »ne.«

Kongregacija priznava, da so želje po možnosti blagoslova istospolnih parov največkrat izražene z iskreno željo, da bi Cerkev pravilno sprejela in spremljala istospolno usmerjene osebe na poti vere in iskanja Božje volje.

Blagoslov se v katoliškem bogoslužju prišteva med zakramentale, torej sveta znamenja, ki posnemajo zakramente. Le-ti posvečujejo posebne življenjske okoliščine in nas katoličane vodijo k sprejemanju Božje milosti, predvsem po zakramentih.

Prav iz tesne povezave med zakramenti in zakramentali Kongregacija izpelje dva pogoja za pravilno podelitev zakramentala: prvi je pravilen in dober namen tistih, ki bi blagoslov sprejeli; drugi pa je »objektivna usmerjenost k temu, da se prejme in izrazi milost, v skladu z Božjim načrtom, ki je zapisan v stvarstvo.«

Pozitivni elementi v istospolnih zvezah


Iz dokumenta Kongregacije je razbrati določeno pozitivno naravnanost, ne podvomi namreč v prvi pogoj – dober namen – govori tudi o možnosti, da so istospolne zveze trajne (stabili) in potrdi, da lahko vsebujejo določene pozitivne elemente, ki jih je treba ovrednotiti in ceniti.

Ti pozitivni elementi pa samih istospolnih zvez ne morejo upravičiti ali jim dati možnosti cerkvenega blagoslova, saj obstajajo v okviru zveze, ki ni naravnana na »načrt, ki ga ima s svetom njegov Stvarnik.«

Ob tem Kongregacija zapiše tudi, da blagoslov ne pripada nobenemu partnerstvu izven zakonske zveze, ki vključuje spolne odnose. S tem dokument ne zajame le istospolnih zvez, ampak tudi neporočene in ponovno poročene.

Učenje Katekizma in papeža Frančiška


Hkrati pa glede istospolnih zvez zatrdi še, da blagoslov ni možen, ker bi predstavljal obred, podoben sklenitvi zakonske zveze. S tem v zvezi se Kongregacija sklicuje na papeža Frančiška (Amoris Laetitia 251): »Treba je povedati, da ni nikakršne osnove za analogijo med istospolnimi življenjskimi skupnostmi in Božjim načrtom o zakonu in družini.«

Uporablja se utečeno katekizemsko razlikovanje med istospolno usmerjenostjo in istospolnimi odnosi (KKC 2357-2359) in zato Kongregacija zavrača morebiten očitek, da krivično diskriminira istospolne, marveč želi opomniti »na resnico liturgičnega obreda,« opozarjajoč duhovne voditelje, da naj istospolnim osebam s spoštovanjem in pozornostjo oznanjajo polnost življenja po evangeliju, Cerkev pa naj zanje moli in jih spremlja.

Iz vseh omenjenih razlogov Kongregacija zaključi, da »ni v moči Cerkve«, da bi podeljevala blagoslov istospolnim zvezam.

 Zanimivi dnevi za izdajo takega dokumenta


Dokument je bil izdan v zanimivih dneh. Na eni se vsa Cerkev v zadnjih mesecih ozira v Nemčijo, kjer so v okviru njihove sinode (Synodaler Weg) številni škofje, vključno s predsednikom nemške škofovske konference, Georgom Bätzingom, naklonjeni blagoslovu istospolnih partnerstev, in to s podporo njihovih teoloških komisij. Drugi nemški škofje pa so izjavo Kongregacije pozdravili. Regensburški škof Rudolf Voderholzer, na primer, se je Kongregaciji za nauk vere in papežu zahvalil in pohvalil jasnost dokumenta.

Skratka, novica je v Nemčiji eksplodirala. Gre za direktno nasprotje naporom »Sinodalne poti«, ki poskuša spremeniti kar nekaj pomembnih točk v dosedanjih predpostavkah katoliške moralne teologije in v teh tednih pripravlja zaključni dokument.

Škofje, ki so ob tej nemški sinodi obljubili precej sprememb, so se sedaj znašli v slepi ulici: obljubljenega je veliko, a sami nimajo moči odločitve na ravni Cerkve. Kaj si »uradna« Cerkev o tem misli, pa je vsaj za eno področje sedaj jasno. Napetost med Rimom in poskusi nemških sprememb se torej stopnjuje, tokrat z izrecnim vedenjem Svetega Očeta in njegovo privolitvijo v objavo odgovora Kongregacije.

Hkrati je novi dogovor Kongregacije zanimiv tudi zato, ker bo v petek, 19. marca, minilo pet let od že omenjene in v nekaterih krogih precej kontroverzne apostolske spodbude Amoris Laetitia, ob tem pa se začenja »leto družine Amoris Laetitia«, namenjeno ponovnemu spoznavanju ideala zakonske in družinske ljubezni. Leto posebnih duhovnih, pastoralnih in kulturnih pobud za spremljanje družin se bo zaključilo 26. junija 2022 s svetovnim srečanjem družin v Rimu, na katerem bo navzoč tudi papež Frančišek.

Papež Frančišek, »modernist in relativist«


Obenem pa novi odgovor Kongregacije zopet odpira rak-rano sedanjega pontifikata, tekom katerega je papež Frančišek vedno znova osumljen »modernizma« in »relativizma«. Čeprav na nekaterih področjih res sprejema nepričakovane in nekonvencionalne odločitve, pa lahko glede učenja o istospolnih partnerstvih ponovno zapišemo, da se smeši, kdor papeža Frančiška malo počez označuje za modernista in relativista.

Morda na kakšnem drugem področju; ampak glede istospolnih zvez pa se v njegovem pontifikatu – ne glede na to, kaj si kdo o tem misli – objektivno ne spreminja čisto nič.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ekskluzivno za naročnike

Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00