Bo Golob sledil Melonijevi in obdavčil "izredne" dobičke bank? Brodnjak: Banke nismo vojni dobičkarji.

Italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni je prejšnji teden presenetila z napovedjo enkratnega davka na "izredne dobičke" bank v višini 40 odstotkov. Po ocenah analitikov bodo morale banke zaradi novega davka državi skupno plačati okoli 2–3 milijarde evrov. 

Novi davek je deležen številnih kritik, vrednosti delnic italijanskih bank so po napovedi močno padle. Ekonomist Lorenzo Codogno je dejal, da gre za "sovjetski davčni ukrep", ki razkriva močne populistične impulze znotraj vlade.

Italija pa ni prva država, ki se je odločila za tak ukrep. Bo sledila tudi Slovenija? Glede na izjave slovenskega premierja in finančnega ministra se zdi, da je odgovor pritrdilen. "Gre za politični populizem, banke nismo vojni dobičkarji," je oster prvi mož NLB Blaž Brodnjak.

Poteza italijanske vlade je osupnila tako vlagatelje kot tudi politične opazovalce. Razlog za uvedbo davka so povečani dobički italijanskih bank. V boju z inflacijo namreč centralne banke postavljajo vedno višje obrestne mere, zaradi česar obrestne mere višajo tudi posamezne banke. Višje dobičke ustvarjajo iz razlike med višjimi obrestmi na posojila in še vedno nizkimi na bančne depozite.

Po napovedi delnice italijanskih bank zdrsnile

Napoved, ki jo je prvi obelodanil namestnik premierke Matteo Salvini, je privedla do tržnega razsula: delnice bank so močno padle in izgubile za skoraj deset milijard evrov vrednosti. Kasneje so delno okrevale, saj je vlada pojasnila, da bo uvedla omejitev. Novi enkratni davek bo omejen na 0,1 odstotka skupnih sredstev posamezne banke.

Sprva je bili državni izplen ukrepa ocenjen na nekaj manj kot tri milijarde evrov, z uvedbo omejitve pa analitiki ocenjujejo, da bodo prilivi v proračun višji za 1,9 milijarde evrov.

Melonijeva: Prevzemam popolno odgovornost

Nekaj dni po napovedi je Giorgia Meloni prekinila tišino in javno podprla odločitev svoje vlade. Kot je povedala, gre za "najpomembnejši" vladni ukrep, dodatne dobičke bank pa je označila za "nepravične marže". Banke bi morale po njenih besedah v teh časih pomagati strankam, ne pa maksimizirati svojih dobičkov. "To je občutljiva zadeva in prevzemam popolno odgovornost," je še dejala.

Italija pa ni prva država, ki je storila ta korak – podoben ukrep so v zadnjih mesecih sprejele tudi Češka, Litva in Španija. Tudi v teh državah so se v zadnjem četrtletju dobički bank zaradi razkoraka med višino obrestnih mer na posojila in depozite zelo povečali.

"Sovjetski davčni ukrep"

Kritike takšnega početja se sicer vrstijo. Mnogi se sprašujejo o finančni ozaveščenosti in odgovornosti vodilnih. Ekonomist Lorenzo Codogno je dejal, da gre za "sovjetski davčni ukrep", ki razkriva močne populistične impulze znotraj vlade. "Verjetno ta vlada ni tako naklonjena trgu, kot so ljudje mislili," je še dodal.

Kaj pa Slovenija?

Bomo v Sloveniji sledili naši zahodni sosedi? Finančni minister Klemen Boštjančič je prejšnji teden povedal: "Dejstvo je, da so določene dejavnosti v času tudi energetske krize pravzaprav na nek način profitirale. Je pa tukaj evropska zakonodaja izjemno striktna, tako da tudi vprašanje izrednih davkov še ni dano z mize. Na ministrstvu zelo zelo natančno preučujemo predvsem španski primer."

Tudi sindikati so se v pismu predsedniku vlade Robertu Golobu zavzeli za tovrstno obdavčitev, saj banke po njihovih besedah beležijo "enormne dobičke". Premier je v Odmevih celo namignil, da se ukrep, če se bodo zanj odločili, ne bo nujno nanašal samo na banke, ampak tudi na druga podjetja: "Kar se tiče vseh podjetij, ki poslujejo z enormnimi dobički, resno verjamem in pričakujem, da bo velik del tega namenjen solidarnosti, tako ali drugače."

Brodnjak: "Gre za politični populizem, banke nismo vojni dobičkarji"

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je idejo tovrstnega obdavčevanja označil za populizem. Kot je povedal za 24ur, se banke v zadnjih desetih letih vedejo izjemno odgovorno, dobičke, ki se danes prepoznavajo kot enormni, pa je treba postaviti v zgodovinski kontekst.

Glede solidarnostne drže, o kateri tako rad govori predsednik vlade, pa je navedel nekaj številk: štiri milijone evrov je družba donirala 20 najbolj prizadetim občinam; dodatnega pol milijona so namenili zaposlenim, ki jih je prizadela ujma; samo NLB je v letošnjem letu 7,6 milijona namenila za pokroviteljstva in donacije, od tega 3 milijone za donacije.

"Mi te dobičke že delimo. Navsezadnje pa NLB plača še 27,5 milijona dividend v tem letu. In seveda visoke davke in prispevke," je še dejal prvi mož največje slovenske banke.