Bo pravica do odklopa za večino zgolj dodatna administrativna obremenitev?

16. novembra je pričela veljati pravica do odklopa. “Pravica pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe,” so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D). Uzakonjena pravica pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delavci že do sedaj niso bili zavezani temu, da bi bili delodajalcu na voljo tudi izven svojega delovnega časa, vendar pa je bila pravica do počitka v praksi pogosto kršena. “Ureditev pravice do odklopa ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt,” so še pojasnili na ministrstvu.

Pravico do odklopa bo v nekaterih poklicih, ki terjajo več fleksibilnosti težje zagotoviti, saj mora biti določen kader zaradi svojega dela ali specifičnih znanj na drugačen način vpet v delovni proces kot denimo delavec v proizvodnji. Kako urediti pravico do odklopa v teh primerih, je eno izmed pogostejših vprašanj. Na ministrstvu odgovarjajo, da je pravica do odklopa neposredno povezana z ureditvijo (efektivnega) delovnega časa, počitkov in odsotnosti delavcev, ki pa je lahko v svojih temeljih glede na posebnosti dejavnosti ali poklica urejena drugače od splošne ureditve v ZDR-1 oziroma v skladu s posebnimi zahtevami poklica ali dejavnosti. Pravica do odklopa in ukrepi za zagotavljanje te bodo tako odvisni od temeljne ureditve delovnega časa, ki pa lahko naslavlja določene posebnosti urejanja delovnega časa, počitka ter odsotnosti in določa meje pravice do odklopa v skladu z le-temi.

Eno izmed vprašanj, na katero je ministrstvo podalo odgovor, je tudi, kaj lahko storijo delavci, ki jim delodajalec to pravico krši. Se lahko obrnejo neposredno na Inšpektorat RS za delo? “Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, lahko uveljavlja individualno varstvo svojih pravic pri delodajalcu v skladu z 200. členom ZDR-1,” so odgovorili z ministrstva. Pooblastilo za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb ZDR-1, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, ima v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo, Inšpektorat RS za delo, zato se lahko delavec s prijavo kršitve obrne tudi na njih.

Cvar: V normalnih podjetjih je spoštovanje te pravice samoumevno

Delodajalci so morali za zagotavljanje te pravice do 16. novembra sprejeti ustrezne ukrepe. Ministrstvo za javno upravo jih je opredelilo v aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga podpisali socialni partnerji. Tudi zasebni sektor je po navedbah delodajalskih združenj na pravico do odklopa pripravljen, je pa iz njihovih vrst zaznati zaskrbljenost glede izvajanja pravice v podjetjih, vezanih na mednarodne trge ali fleksibilen delovni čas. “V vseh normalnih organizacijah, sploh pri obrtnikih, ki imajo manjše število zaposlenih, je bila ta pravica, da se v času počitka delavcev ni nadlegovalo, samoumevna in vpeljana,” je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar in dodal, da je v nekaterih panogah žal jasno, da bo potrebno to pravico do odklopa kršiti, ker bo sicer delovni proces moten – tu gre za panoge, kot je na primer gostinstvo. “V gostilnah vemo, da se naročila lahko pojavijo tudi iz danes na jutri – in v takih situacijah je potrebno poklicati zaposlene, da se jih o tem obvesti,” je pojasnil, da bo v nekaterih panogah potrebno narediti določene izjeme. “Kot sem že dejal, v normalnih podjetjih je spoštovanje te pravice samoumevno in tam bo to predstavljalo zgolj dodatno administrativno obremenitev,” je še izpostavil Cvar. Povedal je, da so pravico do odklopa implementirali v zakon o delovnih razmerjih po pojasnilu ministrstva, da je to nujno potrebno – zaradi evropske direktive. Pojasnjevali so, da bo to povsod implementirano v zakonodajo. “Naknadno smo ugotovili, da smo v resnici med prvimi, ki to pravico vključujemo v zakon. Res ni potrebe, da skočimo takoj, ko Evropa reče hop, bolj modro bi bilo počakati, da se izkaže, kako takšne stvari vplivajo na delovne procese v različnih panogah,” je ocenil Cvar. Je pa predsednik OZS tudi poudaril, da si nihče ne želi imeti zaposlenih, ki se jim odrekajo neke pravice, ker tako na koncu ostaneš brez kadra. “Že pred uveljavitvijo te pravice smo opozarjali, da je sprejeta zakonodaja preveč ohlapna. Bilo je cel kup različnih vprašanj, na zbornici smo dali vsem članom en vzorec, kamor se lahko vpiše podatke,” je odgovoril na vprašanje, kakšne administrative obremenitve pričakuje, in ob tem dodal, da tu ne vidi dodatnih težav, sploh če bodo tudi nadzorniki to upoštevali. Vidi pa težavo v podjetjih, kjer je natančno določeno, da bo treba izklapljati strežnike. Pojasnil je, da naša podjetja poslujejo tudi s podjetji izven naših časovnih pasov in tu se bo pokazalo v praksi, da bi lahko bili z določili malo bolj fleksibilni. “Kot po tekočem traku dobivamo neke nove pogruntavščine,” je Cvar spomnil še na evidence o premeščanju bremen in pa seveda na evidentiranje delovnega časa. “Umetno prirejati zadeve, zgolj da se zadosti zakonodaji, je nesmiselno. Imamo zgolj črke na papirju, da se lahko nekaj sankcionira,” je Cvar predlagal, da bi namesto tega raje razmišljali o bolj razvojno naravnanih spodbudah in ukrepih.

Tudi Nina Ličar, svetovalka pri OZS z dolgoletnimi izkušnjami na področju delovnega prava in socialne varnosti, nam je povedala, da to ni nova pravica, novo je edino to, da je pravica izrecno zapisana in da je delodajalec dolžan sprejeti ukrepe za zagotavljanje te pravice ter da je kršenje te pravice sankcionirano. Glede ukrepov je po njenih besedah tudi zmota, ki jo je slišati tudi s strani predstavnikov koalicije, in sicer da lahko vsak delodajalec sprejme ukrepe v splošnem aktu. “To ne drži, ker zakon v 142. a členu izrečno določa, da se ukrepi določajo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti,” je Ličarjeva izpostavila, da je tu izvor težav – do 16. novembra se je to uredilo v zgolj petih kolektivnih pogodbah. “V splošnem aktu so lahko brez skrbi to uredili le tisti delodajalci, ki nimajo zavezujoče kolektivne pogodbe dejavnosti in ki nimajo hišnega sindikata,” je še pojasnila svetovalka. Zakon pravi, da je delodajalec dolžan sprejeti ukrepe, zelo pa se je spodbujalo prakso tehničnih preprek, blokad. “Ustvarilo se je zmotno prepričanje, da so neki konkretnejši tehnični ukrepi tudi edini možni. To ne drži, dovolj je že samo obveščanje delavca o njegovi pravici – torej da delavec v svojem prostem času ni dolžan biti delodajalcu na razpolago in da ne more trpeti negativnih posledic, če se ne bo odzval na službeno komunikacijo,” je opozorila. Dovolj je torej, če se delodajalci poslužijo mehkih ukrepov – lahko se na primer napiše, da se službene naprave izven delovnega časa izklaplja ali pušča v službi. V primeru daljših odsotnosti se lahko uporabi samodejne odgovore ali preusmeritve. Tudi fleksibilen delovni čas nekaterim ustreza, pomembno pa je, da vedo, da se niso dolžni oglašati na telefon ali odgovarjati na elektronsko pošto.

Gorenšček: Regulativa s strani države je nepotrebna, vedno več je birokratskih ovir

“Odklop velja izven delovnega časa, ta čas je lahko začasno prerazporejen, odrejeno nadurno delo, pripravljenost na delo,” nam je glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček pojasnil, da se pri bolj fleksibilnih dejavnostih preko institutov organizacije delovnega časa lahko vse zakonito uredi. “Verjetno bodo pri izvajanju kakšne težave, morda tudi prijave,” je odgovoril na vprašanje, ali se bodo v praksi pojavljali določeni problemi. Opozoril je tudi, da se lahko zgodi, da bodo zaposleni užaljeni, ker se jim nekaj predpisuje – to lahko pripelje do izgube zaupanja in lahko negativno vpliva na klimo v podjetju. “Mi smo sicer že v času covida podpirali, da se ta pravica vpiše v zakon o delovnih razmerjih,” je pojasnil, da v Gospodarski zbornici Slovenije nikoli niso nasprotovali, vendar pa so se stvari ponovno prekomerno zbirokratizirale. “Šli smo v ukrepe – za nekatere je to verjetno prav, za večino pa predstavlja zgolj dodatno birokracijo,” je ocenil. “Spoštujemo pravico do odklopa, vendar pa smo vedno dajali prednost, da bi se to urejalo skozi poslovno etiko znotraj kolektivov – podobno, kot je to verjetno tudi nastalo v velikih koncernih, kjer imajo interno regulirano,” je Gorenšček pojasnil in dodal, da so na Gospodarski zbornici Slovenije mednarodno konvencijo podpisali že pred nekaj leti. “Mi smo se tega lotili predvsem na način, da se ozavešča – če želimo imeti mir na dopustu, izven delovnega časa, moramo za to najprej poskrbeti sami – torej z elektronskim odzivnikom, preusmeritvijo telefonskih klicev in tako dalje,” je izpostavil, da klicatelj konec koncev ne ve, ali je oseba na drugi strani morebiti “odklopljena”. V elektronski pošti pa ima GZS tudi dodano sporočilo prejemniku: “Če ste naše e-poštno sporočilo prejeli izven vašega delovnega časa, ne pričakujemo odgovora pred vašo vrnitvijo na delo.” Po Gorenščkovih besedah seveda vedno obstajajo izjeme. Če bi kdo pravico kršil, zadeva lahko postane resnejša, zaposleni lahko sproži postopek. “Mi tega ne vidimo kot velik problem, ker računamo na poslovno etiko, na normalen odnos znotraj kolektiva,” je izvršni direktor pojasnil, da tudi sam pomisli, preden nekoga kontaktira, ali ga morda ne moti. “Nekateri pa so šli z ukrepi dlje, pravico so nadgradili s tem, da onemogočajo dostop – s tem pa se mi ne strinjamo, ker menimo da imamo pravico biti priklopljeni,” je Gorenšček poudaril, da ima pravico biti obveščen, kaj se dogaja v njegovi odsotnosti – če mu je to v interesu. V GZS-ju torej na pravico do odklopa ne gledajo kot na prepoved, ampak kot na pravico, da se zaposleni izven delovnega časa ne odziva na elektronske naprave. “Vsak korak nam predpišejo, to je problem – prepovedi in zapovedi,” je Gorenšček še enkrat poudaril, da bi se pravico do odklopa lahko uveljavilo tudi na drugačen način, na primer s spodbujanjem poslovne etike. “Regulativa s strani države je nepotrebna, vedno več je birokratskih ovir,” je ocenil ter razložil, da gospodarstvu to sicer ne bo ohromilo poslovanja, se bo pa treba prilagoditi z internimi akti ali kolektivno pogodbo – s hišno ali panožno.

Majo Brelih Lotrič smo vprašali, kako so se pravice do odklopa lotili v družinskem podjetju Lotrič Meroslovje. “Do sedaj tega res nismo imeli zapisanega v pravilniku, vendar pa že leta prakticiramo, da imamo za eno delovno mesto dva zaposlena, ki znata opraviti to delo,” nam je pojasnila, da si v njihovem podjetju ne morejo privoščiti, da se nekdo vrne z dopusta, enostavno morajo biti odzivni. Pripravljeni morajo biti tudi na to, da lahko pride do nepredvidene odsotnosti. “Hkrati pa se zavedamo, da je dopust pomemben,” je poudarila direktorica podjetja. Povedala je še, da trdih ukrepov ne bodo uvedli, imajo pa med drugim možnost pošiljanja elektronske pošte z zamikom, če zadeva ni nujna. Delavce tudi obveščajo, da niso dolžni odgovarjati izven delovnega časa. “Zaenkrat ne vidim problema, bo pa čas pokazal, kako se bo v praksi izkazalo na posameznih področjih,” je še dejala.