Bo uspeh "evroskeptičnih" strank tri velike potisnil v "proevropsko" koalicijo? A tu je še plan B.

Evropski think tank European Council on Foreign Relations (ECFR) v svoji raziskavi navaja, da lahko protievropske stranke z okoli 35 odstotki sedežev postanejo druga največja skupina v Evropskem parlamentu. To po njihovem mnenju pomeni velik izziv za sodelovanje tradicionalnih proevropskih strank in celo ne glede na to ali bo zraven tudi Velika Britanija.

To po navedbah avtorjev poročila kliče k spremembam v sodelovanju tradicionalnih proevropskih sil. Velika koalicija desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) in socialdemokratov (S&D) prvič ne bo več imela več kot polovice sedežev - raziskave ji napovedujejo okoli 43 odstotkov mest, zato bo ključno sodelovanje z liberalci (Alde) in Zelenimi.

Napovedujejo tudi, da bo naslednji Evropski parlament izjemno razdrobljen, z radikalno različnimi vizijami Evrope, ki se bodo med seboj borile za vpliv.

Delež sedežev evroskeptikov naj bi se povečal s sedanjih 30 na okoli 35 odstotkov, ugotavljajo avtorji raziskave. Protievropske stranke so sicer zelo raznolika skupina, njihove prioritete ukoreninjene v nacionalni politiki in njihova zmožnost sodelovanja nikakor ni zajamčena, a vendar izpostavljajo, da si je njihovo sodelovanje danes laže zamisliti kot pred petimi leti.

Ena od bistvenih razlik je v tem, da so njihova stališča sčasoma postala zmernejša, na primer niso kategorično proti EU oziroma za izstop njihove države iz EU. Vodja italijanske Lige, Matteo Salvini, ki je pred dnevi v Milanu napovedal koalicijo desnih strank za evropske volitve, pravi, da se zavzema za razumno EU in da želijo spremeniti pravila igre. Politični skupini EPP in SD bosta po rezultatih raziskave morali k sodelovanju privabiti še vsaj politično skupino liberalcev Alde.

Tradicionalne stranke bodo morale sodelovati

Pomembno je, da se tradicionalne stranke enotno predstavijo kot simboli sprememb v okolju, v katerem se bodo evroskeptične stranke predstavljale kot branilke statusa quo v Evropi, saj v primeru močnega tabora evroskeptičnih strank in razdeljenega tabora proevropskih strank grozi nevarnost ohromitve v jedru EU, menijo avtorji poročila.

Proevropske stranke bi se morale osredotočiti na vprašanja, s katerimi se mora ukvarjati Evropa po volitvah, ne na institucije EU, še izpostavljajo. Med ključnimi vprašanji so po njihovih ugotovitvah cenovno dostopna stanovanja, vključujoča gospodarska rast, socialna integracija, boj proti korupciji in podnebnim spremembam.

Kako se bodo odločili mladi?

Ključno vprašanje je, ali bo desni blok nova politična sila ali se bodo mladi proevropski volivci mobilizirali okoli optimistične in napredne vizije Evrope, še dodajajo v raziskavi. Napovedujejo tudi, da bo naslednji Evropski parlament izjemno razdrobljen, z radikalno različnimi vizijami Evrope, ki se bodo med seboj borile za vpliv.

Vloga Velike Britanije bo v bitki idej med proevropskimi in evroskeptičnimi silami po navedbah avtorjev poročila bistvena, saj sodelovanje Britancev na volitvah krepi argument evroskeptikov, da se EU-ja ne da reformirati, češ da je Velika Britanija želela oditi iz kluba, pa ji tega niso dovolili.

Kakšen je verjetni razplet?

V ECFR so izračunali, da bo EPP z 45,2% verjetnostjo dobila med 180 in 190 sedežev, z 32% verjetnostjo med 170 in 180 sedežev, s 17,1% verjetnostjo pa med 200 in 210 sedeži. Skupina SD bi z 45,5% verjetnostjo prejela med 140 in 150 sedežev, z 39,1% verjetnostjo med 130 in 140 sedežev. Desničarska Evropa narodov in Svobode ter levosredinski liberalci ALDE bi z nekaj več kot 50 % verjetnostjo dobili med 80 in 110 sedežev v parlamentu.