Boj za državne službe: Levica izvaja kadrovske menjave v največjih kulturnih institucijah v državi

Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je lotila številnih kadrovskih menjav. Poznavalci opozarjajo, da naj bi z imenovanjem najvišjih direktorjev in ravnateljev želeli doseči »depolitizacijo kulturnih ustanov«, čeprav bi tam podpornike desnosredinskih strank lahko iskali s povečevalnim steklom. Drugi menijo, da bi Levica na tak način še pred morebitnim izpadom iz parlamenta skušala zagotoviti službe najbolj zaslužnim privržencem stranke, ki so brez redne službe.  

Raziskovalni novinar Bojan Požar je prvi v Sloveniji opozoril, da slovenski mediji praktično nič ne poročajo o »tihi demontaži« največjih nacionalnih kulturnih hiš v državi. »Širša javnost ob tem kadrovskem lomastenju sploh ne trzne,« je zapisal Požar.

»Depolitizacija« RTV

RTV Slovenija, ki je tradicionalno, vsakič z novinarko in aktivistko Špelo Kožar, z izjemno podrobnostjo poročala o še tako majhnem dogodku v NUK-u ali v Cankarjevemu domu, je po »depolitizaciji« o spornih menjavah tiho. Namesto tega je pred tednom dni objavila novico: »V Cankarjevem domu zadovoljni s prvim polletjem, pri več dogodkih zaznali rekorden obisk«.

Ni čudno, da številnim novinarjem RTV del javnosti očita provladno, neprofesionalno in pristransko poročanje. Spomnimo se tudi njihove tesne povezanosti in sodelovanja z najvišjimi politiki Levice. Spomnimo se, da se je zahtevam po »depolitizaciji« RTV pridružila Asta Vrečko.

Skupaj in enotno je z novinarji RTV kot ministrica in vodja stranke Levica izrazila enotno stališče do problematike javne televizije in radia. Skupno delovanje novinarjev in Levice je obrodilo rezultate – »depolitizacijo«! Del novinarjev je potezo novinarjev RTV ostro kritiziral kot dokaz dokončne »zlizanosti novinarjev državne RTV z vladnimi politiki«.

Dejana Štamflja, enega od novinarjev RTV in aktivnega udeleženca protestov političnih aktivistov, je Asta Vrečko zaposlila v svojem kabinetu. Ostali protestniki, kot so Zvezdan Martić, Ksenija Horvat, Natalija Gorščak, Ilinka Todorovski in Polona Fijavž, so prevzeli visoke vodstvene funkcije na »depolitizirani« RTV.

»Depolitizacija« NUK?

Asta Vrečko je izvedla zamenjavo ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Viljema Lebna, kljub temu da velja za enega največjih strokovnjakov na področju knjižničarstva pri nas. Njegova strokovnost in izkušnje niso več dovolj, da bi preživel politično kadrovanje v največjih nacionalnih kulturnih institucijah.

Zanimivo je, da so v času prejšnje vlade Janeza Janše mnogi kulturniki trdili enako kot Robert Golob, da je prejšnja desnosredinska vlada izvajala »fašizem«, obtoževali so jo tudi »diktature«. Danes, ko sta »fašizem« in »diktatura« odstranjena in ko je Robert Golob prinesel »svobodo«, pa si kulturniki ne upajo več govoriti? Prej smo jih novinarji z lahkoto dobili za izjave, danes so vsi tiho in nam pravijo »ne bi se radi izpostavljali«. Vsi molčijo.

Na NUK-u smo v povezavi z nezakonitim kadrovanjem Aste Vrečko kontaktirali več zaposlenih in jih prosili za komentarje, vendar so nam vsi izjavili, »da ne bi radi izgubili služb, zato zadeve ne bi radi komentirali«. Ni jasno, zakaj se nihče ni bal za službo, ko je bila na oblasti »Janševa diktatura«?

Boj za državne službe

Nekateri od zaposlenih na NUK-u domnevajo, da je zamenjava Lebna šele začetek in da naj bi Levica z vodstvenih položajev prek Marijana Rupreta zamenjala še več uslužbencev in tako kot na RTV-ju tudi v NUK-u začela s procesom »depolitizacije«. Na vodstvene položaje naj bi imenovali kadre, lojalne stranki Levica. 

Pogovarjali smo se z nekdanjim članom Levice, ki ni želel biti imenovan in je kritičen do trenutnega vodstva in do teh menjav. Asti Vrečko in Luki Mesecu očita, da sta se oddaljila od »revolucionarne drže Levice« in podlegla skušnjavam »kapitala in politične moči«. Ni želel, da bi ga imenovali, kot razlog je navedel, da se ne želi pojavljati v mediju, kot je Domovina. 

Podrobnih razlogov za zamenjavo ravnatelja NUK ne pozna, domneva pa, da se je Leban »nekaj zameril Asti Vrečko ali Robertu Golobu«. Meni, da naj bi Levica s številnimi menjavami vodstvenih kadrov v kulturnih institucijah po državi želela odpreti vrata za zaposlitve kadrov, ki so zvesti trenutnemu vodstvu Levice in nimajo redne službe.

Mnogi naj bi se bali, da bo Levica na naslednjih volitvah ostala izven parlamenta, s tem pa tudi stran od »vladnega korita«. Zato naj bi svojim kulturnikom, nevladnikom in prijateljem poizkušali čimprej urediti državne službe, v katerih lahko ostanejo do konca življenja. Tudi brez ustrezne izobrazbe in referenc?

»Depolitizacija« v Cankarjevem domu?

Levica izvaja menjave ne samo v NUK-u, ampak tudi v Cankarjevemu domu. Bojan Požar piše, da je maja letos novi svet Cankarjevega doma, ki ga vodi Boštjan Tadel, objavil javni razpis za direktorja oziroma direktorico CD. Nanj so se po Požarjevih informacijah prijavili štirje: dosedanja direktorica Uršula Cetinski, direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju Jure Novak, direktorica Obalnih galerij Piran Maja Ambrožič Verdeber ter producent in direktor NVO-jevskega zavoda Pekinpah Žiga Predan, pri čemer zdaj prihaja do »nenavadnega spopada« znotraj skrajne levice – za Cankarjev dom.

Ministrica za kulturo in koordinatorka Levice Asta Vrečko bi za novo direktorico rada postavila svojo prijateljico Majo Ambrožič Verdeber, »toda nekdanji glavni petkov kolesar in vodilni predstavnik Glasu ljudstva Jaša Jenull Cankarjev dom brezkompromisno zahteva zase oziroma za svojega favorita Jureta Novaka. Zato naj bi med njimi pri tem kadrovskem spopadu za Cankarjev dom prišlo tudi do razkola«, piše Požar.