Bolgarija spreminja zakon o verskih skupnostih - nazadnje mnogo manj radikalno

Bolgarski parlament je včeraj po vnovičnem glasovanju odobril mnogo milejše spremembe zakona o verskih skupnostih, kot so bile sprejete prvotno. Kljub temu pa bo imela država po novem precej večji nadzor nad verskimi skupnostmi kot do sedaj.

Protesti in mednarodno nasprotovanje

Poslanci zaradi množičnih protestov in nasprotovanj, predvsem evangeličanske skupnosti, niso sprejeli nekaterih drugih prej načrtovanih ukrepov, ki so pomenili močno vmešavanje države v verske skupnosti in njihovo delovanje. Prvotna oblika predloga, ki je prvo obravnavo doživel že oktobra, je vključevala številne omejitve, ki so vznemirile vse verske skupnosti v državi, nanje pa so se odzvale tudi nekatere mednarodne institucije.

Predvidevali so ostre ukrepe, ki so jih morali močno omiliti.

Končna novela sedaj vključuje bolj ali manj sporne določbe, ki pa so vendarle mnogo milejša različica od prvotne. Kaj bo torej drugače? Verske skupnosti, ki zajemajo manj kot 1 % prebivalstva ne bodo mogle ustanoviti šole za šolanje svojih verskih voditeljev, versko bogoslužje je dovoljeno zunaj nekaterih zgradb (prvi osnutek je prepovedoval vsakršno bogoslužje zunaj cerkva, mošej, templjev), ne bo filtra za financiranje verskih skupnosti iz tujine (predlog je vseboval prepoved takšnega financiranja, razen če gre za namene financiranja zgradb ali karitativno delo), tujci bodo lahko vodili bogoslužje, le registrirati se morajo pri državnem direktoratu za verske zadeve (prej so načrtovali, da mora direktorat njegovo delo odobriti, pa tudi po tem bi ga moral ob delu spremljati nekdo, ki se je izobraževal v Bolgariji).

Država ne bo posegala v pridige in versko literaturo, ki jo bodo izdajale verske skupnosti (prej je država predvidevala omejitve), verske zgradbe so lahko registrirane in na ta način pridobijo davčne olajšave (po prvotnem predlogu bi morali vse verske zgradbe registrirane), direktorat za verske skupnosti ne bo odgovoren za nadzorovanje morebitne radikalizacije verskih skupnosti kot je bilo predvideno prej. Hkrati pa bo država glede na število (po glavi) registrirane verske skupnosti tudi financirala, s čimer bosta dve največji verski skupnosti prejeli vsaj dva milijona evrov na letni ravni oz. 10 levov (5 evrov) na vernika na leto. Na ta način naj bi se predvsem bolgarski muslimani začeli bolj opirati na državno financiranje, namesto na financiranje iz tujine.

Nova zakonodaja posledica ve bolj množične muslimanske radikalizacije v državi

Zadnji popis v Bolgariji leta 2011 je pokazal, da se je več kot 4,3 milijona prebivalcev države izreklo za pravoslavne, več kot 570 000 pa jih je bilo muslimanskih. Manjše skupine so svojo veroizpoved označile kot katoliško, protestantsko ali drugo.