Bomo dobili večje plače, ali "revščino za vse, ne le za peščico"?

Foto: Matej Grah, dz-rs.si
Slovenske plače se bodo morda povečale, so sklenili poslanci Državnega zbora in z večino 43 proti 3 glasovom potrdili nadaljno obravnavo vladnega predloga novele Zakona o dohodnini, ki bi zmanjšal davčne bremenitve dohodkov državljanov.

Nekateri poslanci v znižanju davkov vidijo vzvod za zmanjševanje revščine in priložnost za razvoj, drugi spet poskus vlade, da bi omogočila bogatenje že tako bogatim in s tem povečala socialne razlike v Sloveniji.

Pri Levici, SD, SAB in LMŠ so skupaj z nepovezanimi poslanci glasovanje obstruirali. Matej Tašner Vatovec (Levica) je pojasnil, da s tem želijo pokazati, da je čas za volitve, Matjaž Han (SD) pa obstrukcijo vidi kot protest proti domnevni nesprejemljovosti načina vladanja.

Nasprotniki reforme: strah pred bogatenjem in izpadom proračunskih sredstev


"Namen tega zakona je dvojen, po eni strani povečevanje dohodkovne neenakosti med ljudmi v Sloveniji, po drugi strani pa izčrpavanje države, javnih financ, ki bo nujno vodilo v nove reze socialne države in javnih storitev, ki jih državljani te države uživajo." S temi besedami je predlog davčnih razbremenitev pospremil Luka Mesec, koordinator Levice.

https://twitter.com/strankalevica/status/1452532008719106051

Mesca skrbi predvsem domnevni primanjkljaj v državnem proračunu, ki naj bi ga po njegovih navedbah povzročile predlagane razbremenitve. Ocenjuje, da bo na ta račun vsako leto nastala proračunska luknja v višini 800 milijonov evrov, zato meni, da je namen reforme rušenje naslednje vlade.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1453052403662589952

Uradni izračuni za naslednje leto sicer kažejo, da bi bil državni proračun naslednje leto lažji za 247 milijonov evrov, a finančni minister Andrej Šircelj je pred poslanci povedal: "Na podlagi današnjih podatkov od januarja do septembra 2021 so prihodki iz dohodnine večji za 214 milijonov, in ta razlika je praktično izničena. Z drugimi besedami: z gospodarsko rastjo, z uspešno politiko in s polno zaposlenostjo smo izničili ta manko."

Dejan Židan (SD) je izrazil strah pred "politiko Margaret Thatcer", pa kateri naj bi država sicer pobrala manj davkov, posledično pa bi si državljani več storitev plačevali sami. Pri tem ga skrbi neenakomeren razvoj regij, zaradi česar bi bili po njegovem nekateri lahko prikrajšani za določene storitve, hkrati pa za nemogoča označil predvidevanja, da bomo imeli več, če se bo pobralo manj. "Zdaj ni čas za razmetavanje denarja," je povedal Židan.

Predlog zakona je dober, a ni konsenza


Njegov strankarski kolega Jani Prednik je v včerajšnjih Odmevih predlog reforme sicer opisal kot "v nekaterih delih zagotovo dober," a meni, da bi bilo za sprejetje takega zakona potrebno vsaj minimalno soglasje med koalicijo in opozicijo, ki ga pred koncem mandata ni. Omenil je tudi nujno potrebno soglasje med koalicijo in socialnimi partnerji; sindikati reformi namreč nasprotujejo, mnogi opozicijski razpravljalci so izrazili skrb tudi nad morebitnim izpadom državnih sredstev, namenjenih občinam; tako tudi Robert Polnar (DeSUS) izpostavlja dohodnino kot najpomembnejši vir financiranja občin, a po Šicrljevih besedah občine ne bodo dobile nič manj, saj bo država zagotovila izravnavo.

Tudi Marko Bandelli (SAB) je povedal, da njihova stranka predloga ne bo podprla: "V SAB zakona ne bomo podprli. Predstavlja prekomerno tveganje za javnofinančno vzdržnost celotnega sektorja države. Obenem predstavlja povsem neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo," meni. Ob tem je minister Šircelj spomnil, da je Mednarodni denarni sklad ta mesec za leto 2021 Sloveniji zvišal  napoved gospodarske rasti s 3,9 na 6,3 %, kar je posledica učinkovitosti sprejetih ukrepov.

Na Domovini smo že predstavili raziskavo, ki dokazuje, da so nižji davki lahko naložba za prihodnost. Kaj pa bi državljanom predlagana reforma prinesla v praksi?

  • prejemniki minimalne plače bi na letni ravni naslednje leto prejeli 160 € več, leta 2025 pa 640 € več

  • prejemniki povprečne plače bi na letni ravni naslednje leto prejeli 260 € več, leta 2025 pa 1000 € več

  • prejemniki dohodkov v najvišjem dohodninskem razredu bi na letni ravni naslednje leto prejeli 2.130 € več, leta 2025 pa 3.480 € več

  • znižanje davčne osnove za osebe, starejše od 70 let v višini 1.500 €

  • znišanje obdavčitve najemnin na 15 %

  • znižanje deleža normiranih stroškov za ugotavljanje davčne osnove s 15 na 10 %

  • znižanje stopnje dohodnine od kapitala s 27,5 % na 25 %


Zagovorniki: alternativa reformi je revščina za vse, ne le za peščico


Zagovorniki predloga iz vrst koalicije so poudarjali predvsem dejstvo, da bo ljudem, če bo predlog sprejet, v žepih ostalo več. "Bistvo je, da se bodo povečali neto dohodki ljudi," je povedal minister Šircelj. Jožef Horvat (NSi) je svoja stališča povzel takole: "Nekateri seveda želijo, da smo egalitarni v revščini in želijo, da je revščina za vse, ne samo za peščico. Mi seveda temu nasprotujemo in želimo, da tisti, ki so pridni, ki so podjetni, imajo od svojega dela več in zato stremimo za tem, da so nižji davki in da so višje neto plače."

Horvat zavrača opozicijske očitke glede povečevanja proračunskega primanjkljaja in javnega dolga in pove, da je dolg Slovenije pod evropskim povprečjem, hkrati pa izpostvlja ugodne gospodarske razmere in doda, da je DZ že uzakonil razbremenitev občin v višini 70 milijonov evrov. "Slovenija potrebuje davčne reforme, s katerimi bi ustvarila spodbudno poslovno okolje, postala privlačna za investitorje ter ohranjanje visoko izobraženih domačih in privabljanje tujih vrhunskih kadrov, ki bi pripomogli k dvigu produktivnosti države," še pove.

https://twitter.com/PocivalsekZ/status/1452964290152079364

Na to temo je Jure Ferjan (SDS) povedal, da bo Slovenija postala konkurenčnejša in "posledično se bo tudi v državno blagajno z davki izlilo več denarja." Reforma bo koristna, tako Ferjan, "za delojemalca kot seveda tudi podjetništvo, za gospodarstvo, za delodajalce," saj "vse to prinaša seveda tudi odgovor na odhajanje našega kadra, ki se v Sloveniji izobražuje potem pa odhaja v tujino, predvsem visoko izobraženega kadra, saj se znižuje obdavčitev dela in s tem seveda se podjetjem daje tudi možnost večjega nagrajevanja delavcev, višjih plač in s tem seveda se veča tudi rast podjetij in posledično tudi rast gospodarstva."

Predlog bo obravnaval ša parlamentarni odbor za finance, da bi stopil v veljavo, pa ga mora potrditi še DZ na plenarni seji.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1452930422019612674

https://twitter.com/Rok_Novak/status/1453057104382730244

 

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike