Bomo v naslednje šolsko vstopili brez ustreznih učnih gradiv in ali bodo učitelji še imeli avtonomijo?

Odbor za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije je na novinarski konferenci opozoril na resne sistemske posledice, ki jih prinaša netransparentno in časovno nerealistično uvajanje novih učnih načrtov - še zlasti pa na načrtovane spremembe učbeniške politike Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Po mnenju stroke in predsednic evropskega in svetovnega združenja izobraževalnih založnikov, takšna politika ogroža kakovost pouka, strokovno avtonomijo učiteljev, razvoj učnih gradiv in tudi dolgoročno konkurenčnost države.

Državni zbor je decembra lani sprejel Zakon o potrjevanju učnih gradiv, na ministrstvu so ob tem zapisali, da bo zakon osnova za kakovostnejša in cenovno dostopnejša učna gradiva v šolah. Pred tem so namreč izmed vseh učnih gradiv šli skozi strokovno presojo in za tem v potrjevanje na Strokovni svet samo učbeniki. Danes so na Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije opozorili, da napovedane drastične spremembe učbeniške politike Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ob uvajanju novih učnih načrtov, pomenijo resno poslabšanje kakovosti učenja in poučevanja. Predvideni ukrepi po oceni zbornice zmanjšujejo strokovno avtonomijo učiteljev in bodo na dolgi rok škodovali razvojnemu potencialu države. Po oceni domače stroke ter poznavalcev učbeniških ureditev v primerljivih državah v Evropi in po svetu se Slovenija z načrtovanim administrativnim omejevanjem pestrosti učnih gradiv nevarno odmika od uveljavljenih praks držav z najuspešnejšimi izobraževalnimi sistemi.

O težavah z delovnimi zvezki smo pred časom že pisali - da so učbeniki in delovni zvezki zelo dobra tržna niša za založbe, se je strinjala tudi dolgoletna ravnateljica in učiteljica Mojca Mihelič. Nekateri učitelji pa so bili celo mnenja, da bralna pismenost pada ravno zaradi delovnih zvezkov. »V delovnih zvezkih najdemo tudi podatke, da je deset tisoč metrov enako en kilometer – morda se je nekdo le zatipkal, ampak to uradno piše,« je predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih opisala težave, ki jih prinesejo nepregledani delovni zvezki. »Delovni zvezek je lahko dober pripomoček. Če zgolj nekaj obkrožuješ in vlečeš črte, je pa to strošek za starše, ki je za naše pojme neopravičljiv,« je še dodala.

Pravilnik iz leta 2006 je postopek potrjevanja omejil le na učbenike – pričakovali so, da se bo zato uporaba delovnih zvezkov zmanjšala, a se je zgodilo ravno obratno. Poleg tega so založniki začeli pripravljati še delovne zvezke z elementi učbenika, ki ravno tako niso zahtevali potrjevanja. Kot je ocenil redni profesor na Filozofski fakulteti UL Mihael Kovač, je bil nastanek samostojnih delovnih zvezkov tesno povezan s spremembami regulacije trga in pravilnika, ne pa pedagoških, didaktičnih in drugih strokovnih razmislekov. Praktično vsi sogovorniki so si bili edini v mnenju, da so delovni zvezki v prvi vrsti »biznis«. »Jaz zagovarjam, da bi ta sistem naredili za celotno osnovno šolo, po vzoru Avstrijcev – vsako leto imajo pogajanja med državo in založniki, kako bodo stvari stale, in to so zelo rutinska pogajanja, kadar ni reform,« je dejal Kovač in predlagal, da bi vsi osnovnošolci dobili brezplačno gradivo.  

Skozi leta se je trg delovnih zvezkov, delovnih učbenikov in drugih učnih gradiv liberaliziral do te mere, da so jih založniki lahko izdajali brez strokovne odobritve, učitelji pa so jih lahko uporabljali po lastni presoji. Uporaba različnih učnih gradiv je tako postala po različnih šolah zelo raznolika - nad vsebino in kakovostjo uporabljenih delovnih zvezkov ter učbenikov z elementi delovnega zvezka (delovni učbeniki) ni bilo nadzora. V učnih gradivih, ki jih bo potrjeval posamezni strokovni svet, bodo po novem predvidena tista učna gradiva, ki so jih za posamezne predmete in razrede predlagale kurikularne komisjje, ki so pripravljale učne načrte. »Učitelji oziroma šole bodo še vedno avtonomne pri uporabi učnih gradiv, vendar pa bo zakon za vse učbenike, delovne zvezke in delovne učbenike uvedel potrjevanje na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje ter Strokovnem svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje po primerljivih kriterijih,« so zapisali na ministrstvu in dodali, da vsebina zakona odpravlja pomanjkljivosti ureditve, ki so se skozi leta pokazale v praksi.

Zgolj 15 odstotkov obstoječih učnih gradiv ustreza novim učnim načrtom

A očitno se je prav v praksi ponovno zalomilo - po podatkih Zavoda RS za šolstvo zgolj približno 15 odstotkov obstoječih učnih gradiv ustreza novim učnim načrtom, ki morajo zaživeti v učilnicah že septembra letos. To pomeni, da bo šolski sistem vstopil v naslednje šolsko leto izrazito nepripravljen – brez ustreznih učnih gradiv. Namesto da bi država s pravočasno objavo ključnih dokumentov, vsebinsko usklajenih s stroko, učitelji in drugimi deležniki, omogočila širok in pravočasen dostop do novih kakovostnih, strokovno recenziranih gradiv, ga z novim zakonom in pripadajočimi smernicami za potrjevanje učnih gradiv želi dodatno omejiti - tako menijo v Odboru za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije. Osnutek ključnega dokumenta, smernic za potrjevanje učnih gradiv do danes sploh še ni bil predmet širše strokovne oz. javne razprave in je že razburil učiteljske vrste, pedagoško stroko in ustvarjalce učnih gradiv. Dokument bo odločilno vplival na to, katera gradiva bodo sploh dovoljena pri pouku. Takšen pristop bo imel po izkušnjah iz tujine dolgoročne negativne posledice, so ocenili.  Zakonodaja sicer določa, da se stara učna gradiva lahko uporabljajo še tri leta.

Evropska praksa: za definicijo ciljev in proti definiciji orodij

Slovensko razpravo je na novinarski konferenci v širši evropski kontekst umestila Helga Holtkamp, izvršna direktorica Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG). Opozorila je, da v državah z najboljšimi rezultati v mednarodnih primerjavah znanja ministrstva določajo cilje izobraževanja, ne pa tudi konkretnih pedagoških poti in orodij, med katere sodijo učbeniki, delovni zvezki ali delovni učbeniki. Poudarila je, da omejevanje nabora učnih gradiv in učiteljeve izbire ne izboljšuje kakovosti, ampak povečuje breme učiteljev, pelje v povečanje neenakosti med šolami in slabi podporo učencev s posebnimi potrebami. Holtkampova je posebej poudarila, da so delovni zvezki in delovni učbeniki v večini evropskih držav razumljeni kot legitimno in strokovno podprto učno orodje, ki ga praviloma financira država, ne starši. Opozorila je, da administrativno omejevanje nabora gradiv ignorira empirične dokaze iz uspešnih sistemov. Poudarila je, da diskusija v Evropi ne gre v smeri zmanjševanja rabe delovnih zvezkov, ampak v smeri zagotavljanja pravičnega dostopa do njih. Po njenih besedah mora biti učiteljem in šolam omogočeno, da se odločijo, kaj je najboljše za njihove učence, da bodo lahko pristop prilagajali različnim slogom poučevanja in učenja ter specifiki posameznega razreda. »Zmanjševanje finančnega bremena za starše je sicer pomembno, vendar ne bi smelo biti razlog za omejevanje uporabe učnih gradiv. Po vsej Evropi so glavno politično orodje za zmanjševanje tega bremena državni mehanizmi financiranja,« je poudarila.

Globalna perspektiva: vprašanje pedagoške svobode

Z globalnega vidika je razmere osvetlila Gvantsa Jobava, predsednica Mednarodnega združenja založnikov (IPA). Opozorila je, da trenutek, ko država določa, katere vrste učnih gradiv so dovoljene in katere ne, presega okvir izobraževalnih politik, poznanih iz primerljivih držav. S tem namreč država posega v pedagoško svobodo učiteljev. Problematičen je v njeni oceni tudi odnos slovenskega šolskega ministrstva do ustvarjalcev učnih gradiv oz. izobraževalnih založb, za katere pravi, da so eni najdragocenejših partnerjev šolskih ministrstev, ki skupaj z ministrstvom in učitelji zagotavljajo učinkovito izvajanje učnega načrta ter učiteljem nudijo najboljšo izbiro gradiv za raznolike potrebe njihovih učencev.

V Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS so poudarili, da reformi učnih načrtov in potrjevanju učnih gradiv ne nasprotujejo, vendar opozarjajo, da ob kakšnih koli restriktivnih ukrepih na področju učnih gradiv reforma ne more uspeti. Vlado so pozvali, naj zaustavi sprejem ukrepov, dokler ne bo učbeniška politika zares premišljena, usklajena s stroko in učitelji ter z uveljavljeno evropsko in mednarodno prakso.