Burna razprava o umeščanju obnovljivih virov v prostor: lobističen zakon ali nuja za preživetje?

Poslanci Državnega zbora danes nadaljujejo redno sejo, na kateri sicer sprejemajo več zakonov, ki bodo našo zakonodajo uskladli z direktivami iz Evropske unije, daleč največ pozornosti pa so poslanci namenili predlogu Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.

Zakon, ki sicer predvideva olajšano umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn v prostor ter določa obvezno postavljanje sončnih panelov na določena območja, vlada vidi kot nujnega za preživetje čez dvajset let, opozicija kot lobistični zakon Gen-I, raztrgala pa ga je tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. V razpravi ni manjkalo niti osebnih obračunavanj in ostrih besed.

Brez ukrepanja imamo samo še dvajset let življenja na planetu, je prepričana državna sekretarka Seršenova

Pri proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov Slovenija zaostaja za večino članic Evropske unije. Državna sekretarka na ministrstvu, ki je pristojno za energetiko, Tina Seršen je tako predstavila alarmantne podatke. 20 držav EU je lani proizvedlo iz vetra in sonca več kot 10 % svoje električne energije, Slovenija 2,2 %, imamo samo tri megavate inštalirane moči vetrnih elektrarn.

»Nizozemska je lani vgradila skoraj 15-krat več fotovoltaičnih panelov na kvadratni kilometer kot Slovenija, Danska trikrat toliko kot Slovenija, Portugalska in Nemčija dvakrat toliko sončnih elektrarn na kvadratni kilometer kot Slovenija.« Njen govor je bil tudi izrazito alarmističen glede soočanja s podnebnimi spremembami. Prepričana je namreč, da brez zakonodaje, ki je le delček v mozaiku odziva na podnebne spremembe, človeštvo na planetu nima več kot deset ali dvajset let časa. Po njenem mnenju je skrajni čas, da sprejmemo spremembe.

Zakon, ki ga zato predlaga, predpisuje določitev prednostnih območij za sončne in vetrne elektrarne, kjer so olajšani pogoji za postavitev elektrarne, zvišuje mejo, ko je potrebna presoja vplivov na okolje, ter določa celo obvezo postavljanja sončnih elektrarn ob izgradnji prometne in energetske infrastrukture.

Zakon je sicer raztrgala zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, saj posega v serijo zakonov, skladnost posegov v ustavo pa ni ustrezno utemeljena, kar se še posebej nanaša na varstvo kmetijskih zemljišč, gozdov, naravne in kulturne dediščine in, ironično, okolja, v imenu katerega naj bi bil zakon sicer pisan. Medtem ko je danes skoraj nemogoče obnavljati kulturno dediščino, bi zakon omogočal postavitev panelov tudi na objekte, ki so sicer zaščiteni.

Opozicija: gre za lobistični zakon Gen-I

Opozicija je opozorila, da sicer ne nasprotuje obnovljivim virom energije, mnogi opozicijski poslanci so se pohvalili, da imajo sončne panele postavljene na svojih hišah, vendar pa gre v tem primeru predvsem za lobističen zakon Gen-I. Zakon, ki bo v prihodnjem desetletju državljane veliko stal. Že danes namreč elektrodistributerji ocenjujejo, da bo v naslednjih letih potrebno v električno omrežje, da bi doseglo željene cilje, investirati vsaj 3,5 milijarde evrov oz. desetkrat več, kot sicer imajo za to predvidenih sredstev.

»In zakaj je fotovoltaika? Zato, ker bo nekdo v Sloveniji poceni kupil na Kitajskem in v Sloveniji drago to prodajal, povozil vse zakone, vse varstvene zakone, naravovarstvene zakone, samo da bo na ta način služil,«  je povedal Andrej Kosi, SDS. Kot opažajo, »prisilno solarizacijo Slovenije« najbolj aktivno zagovarjajo poslanci, ki so v Državni zbor prišli iz družbe Gen-I Sonce ter opozorili na konflikt interesov državne sekretarke Seršenove, katere svak vodi podjetje, ki postavlja sončne panele na balkone hiš.

Opozarjajo tudi, da zakon izrazito favorizira sonce in veter, pozablja pa na vse druge vire energije, kot je geotermalna, pa tudi hidroenergija ter predvsem jedrska energija. Glede slednje so v NSi pohvalili, da je prišlo do premika na podlagi pritiska iz gospodarstva, pa tudi njihovega lastnega, ki pa je zaenkrat zgolj pri časovnicah, ki jim zaenkrat še ne verjamejo.

Kritični so tudi do obveznosti gradnje sončnih elektrarn na posameznih površinah, kjer nenadoma varovanje narave ni več pomembno, medtem ko preganjamo kmete, ki kmetujejo na območjih Nature 2000.

Koalicija: Rešitve so nujne, očitki tudi zoper prejšnjo vlado

Koalicija po drugi strani odgovarja, da je sprememba zakonodaje nujna, da se olajša umeščanje v prostor, ki je danes pogosto dolgotrajno, da je kljub naši majhnosti pomembno, da ne čakamo na to, kaj bodo naredili drugi, opoziciji pa so očitali, da so se v času njihove vlade požvižgali na neustavnost rešitev.

Koalicija poudarja tudi, da ne gre za zanemarjanje drugih virov energije, pač pa, da bodo ta vprašanja naslovljena v drugih dokumentih. Tina Seršen se je sicer v preteklih mesecih pokazala kot odkrita nasprotnica jedrske energije, kar je jasno razvidno iz nastopa, ki ga je izvedla na posvetu z gospodarstveniki na temo energetike. Danes je ubrala drugačne tone in povedala, da je tudi v jedrsko energijo nujno potrebno investirati zdaj.

Potrebujemo samooskrbo in zanesljive vire energije

Tina Seršen je nastopila izrazito čustveno. Na očitek, da s postavljanjem sončnih panelov financiramo Kitajsko, ki proizvede 90 % teh, odgovarja: »Ja, ne vem pa, zakaj vas ne moti, da dajemo denar Arabcem za nafto, pa Indonezijcem za premog, tako da, več OVE doma, torej več elektrarn v domačih krajih, ki so zelene, ki so dokazano prava rešitev za nas in za prihodnost, nam bo omogočalo preživetje in omogočilo tudi to, da smo manj uvozno odvisni od ljudi, od tujih, tretjih narodov, od katerih danes kupujemo fosilne vire, pa s tem uničujemo sami sebi našo zemljo.«

Opozicijski poslanci so opozorili tudi na nezanesljivost tako pridobljene energije. Samo za elektrifikacijo tovornega prometa, ki poteka čez Slovenijo, bi potrebovali še 28 elektrarn na Dravi. »Mi rabimo točne kapacitete elektrike danes, jutri, vsak dan, ne moremo ustaviti. Kje bomo pa dobili elektriko? Torej ni vse v fotovoltaiki, ni vse v vetrnih elektrarnah, so tudi druge kapacitete, ki jih mi rabimo. Zato rabimo vir, ki bo trajnosten, ki bo zadostne kapacitete,« odgovarja poslanec Andrej Kosi.