Čarovnik, vajenka, bankirka, strateg, outsider in as – kdo vse bi lahko namesto Ursule von der Leyen vodil izvršilno oblast EU?

vir: twitter

Sedanja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je še vedno izrazita favoritinja za drugi mandat na vrhu izvršilne oblasti EU, a še zdaleč ni zanesljiva zmagovalka, trdi Politico. Podobno se sprašuje tudi Euronews. 

Katera imena se v Bruslju omenjajo kot najbolj verjetna na vrhu izvršilne oblasti EU? 

Mario Draghi – čarovnik 

Mario Draghi je vodil široko zastavljeno italijansko koalicijo, dokler ni ta leta 2022 razpadla, njegovo ime pa se pogosto pojavi, ko se izpraznijo mednarodne vodilne vloge. Nekdanjega italijanskega premierja in predsednika Evropske centralne banke so doslej večinoma povezovali z delom predsednika Evropskega sveta (ko bo Charles Michel odstopil). 

Draghi se je že vrnil v središče politike EU in dela na uradnem bruseljskem načrtu za večjo konkurenčnost bloka, ki ga bo predložil tik po volitvah v EU, ko bodo evropski voditelji barantali o najvišjih položajih v bloku. Poleg tega je blizu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. V Bruslju nekdanji italijanski premier uživa sloves, da se pod njim stvari dogajajo kot po čarovniji. 

Prednosti: Verjetno najbolj znan evropski politik z avro nezmotljivosti, za katerega velja tudi, da je nad prepirom strankarske politike. 

Slabosti: Tveganje, da bo nekdo, ki je »predober«, na najvišji funkciji zasenčil vse ostale – eden od razlogov, zaradi katerega so italijanske stranke umaknile njegovo premiersko funkcijo. 

Kvote: Voditelji EU in poslanci Evropskega parlamenta verjetno ne bodo zavrnili Draghija, celo Viktor Orban je novinarjem v Bruslju povedal, da mu je »všeč«. 

Roberta Metsola – vajenka 

Če von der Leyenova ne bo dobila dovolj podpore, bi lahko na površje prišla druga najboljša kandidatka EPP. Roberta Metsola je kot predsednica Evropskega parlamenta uspela ostati nad političnimi prepiri s taktiko, ki ji je prej pomagala zagotoviti sedanji položaj. Hkrati je pokazala vodstvo na področju zunanje politike in je bila prva voditeljica EU, ki je obiskala Kijev po ruski invaziji februarja 2022.   

Prednosti: Karizma in mladost ter močna proevropska pripadnost. 

Slabosti: Pomanjkanje mednarodnih izkušenj, nobena predhodna služba v nobeni vladi – težava za voditelje EU. 

Kvote: Lažje v parlamentu kot odhajajoča predsednica, bolj zahtevno v Evropskem svetu. 

Christine Lagarde – bankirka 

Po petih letih nemške vladavine in še daljšem obdobju, ko so Nemci ali Avstrijci zasedali ključno mesto vodje osebja predsednika Evropske komisije, si Macron za vodenje morda želi Francoza. Kot bivša finančna ministrica in sedanja predsednica Evropske centralne banke ima Christine Lagarde izkušnje na višjih vodstvenih položajih in ima tudi dodatno prednost, da je ženska.   

Prednosti: Dobri rezultati, kjer koli je bila – od francoske vlade do IMF in ECB. 

Slabosti: Izbira, ki bi bila videti birokratska ali ločena od državljanov, preblizu Macronu (v dobrem ali slabem). 

Kvote: Če se njeno ime pojavi za mizo vodilnih, je to zanesljiv znak, da jim zmanjkuje idej in bi lahko bila ena od zadnjih dobrih izbir na voljo. Ali bi lahko pridobila podporo desno usmerjenega parlamenta? 

Klaus Iohannis – strateg 

Romunski predsednik velja za mirno roko in je ljubljenec evropskih voditeljev, zlasti med konservativci. Tako Macron kot nemški kancler Olaf Scholz sta ga zasula s pohvalami, ker je po ruski invaziji na Ukrajino ohranil svojo državo zasidrano v prozahodnem in proevropskem taboru. 

Mnogi trdijo, da je čas, da Vzhodnoevropejec vodi EU. Če je tako, je nemško govoreči Iohannis v dobrem položaju, saj izhaja iz iste politične družine EPP kot von der Leyenova. Odločitev EPP, da ima svoj volilni kongres v Bukarešti, priča tudi o njegovem položaju med konservativnimi voditelji skupine.   

A Iohannisov poskus, da v zadnjem trenutku nizozemskemu premierju Marku Rutteju ukrade vodilno vlogo Nata, je razjezil nekatere zahodnoevropske države.   

Prednosti: Kandidat iz vzhodne države in EPP. 

Slabosti: Odvisno od izida Natove tekme. 

Kvote: Razmeroma dobro viden v Evropskem svetu, vendar potrebuje večino EPP v parlamentu. 

Andrej Plenković – outsider 

Hrvaški premier Andrej Plenković prav tako prihaja iz EPP in tako kot pri Iohannisu bi njegovo imenovanje odgovorilo na vse pogostejše pozive Vzhodni Evropi, da dobi najvišji položaj. Izbira Hrvata za predsednika Evropske komisije bi poslala tudi pozitiven signal kandidatkam za članstvo v EU. 

Prednosti: Dolgoletne izkušnje na čelu vlade izhajajo iz najnovejše države članice EU – znak dobre volje državam kandidatkam na čakalnem seznamu. 

Slabosti: Bolj »političen« kot »politično« usmerjen profil. 

Kvote: Prijateljstvo s številnimi kolegi voditelji EU bi lahko olajšalo imenovanje, vendar bi bila potrditev odvisna od sposobnosti sestavljanja koalicije v parlamentu. 

Kyriakos Mitsotakis – as 

Grški premier Kyriakos Mitsotakis bi se lahko izkazal za še enega velikega asa za EPP, če se stvari za pogajalsko mizo zaostrijo. V nedavnem tvitu je vodja stranke EPP Manfred Weber dejal, da Mitsotakis »najbolje predstavlja vodstvo EPP« – besede, ki jih verjetno ne bi ponudil von der Leyenovi. 

Mitsotakisa imajo drugi voditelji EU radi in bi lahko bil tudi dobra izbira za predsedovanje Evropskemu svetu, če EPP ne bo prevzela mesta Evropske komisije. 

Prednosti: Prejšnje izkušnje kot voditelj EU. Govori dobro angleško in francosko ter dovolj nemško, da lahko spregovori na plenarnem zasedanju v letnem govoru o stanju v EU. 

Slabosti: Zaradi možnosti domačega škandala bi lahko bil tvegana izbira. 

Kvote: Močan s Svetom, zanašajoč se na politično večino v Evropskem parlamentu kot kandidat EPP. 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike