Cena Svobode: če ti zrihtajo državno službo, jim moraš dajati odstotke od plače

Fotomontaža: Peter Merše, vir osnovnih slik: Gibanje Svoboda, Encyclopedia Britanica
POSLUŠAJ ČLANEK
Po kadrovskem čiščenju javne uprave ob nastopu vlade je premier Robert Golob nedavno v državno službo povabil gospodarstvenike, ki bi utegnili na podjetniški poti nasesti. Pri tem pa ni povedal, da vse te, ki bi se podali na takšno novo karierno pot, čaka tudi »dolžnost« do njegove stranke: mesečni prispevek, ki so ga dolžni plačevati tudi nečlani stranke, če jim je službo »zrihtal« njihov funkcionar v javni upravi.

Plačevanje mesečnega prispevka od plače je sicer redna praksa političnih strank v primeru voljenih funkcionarjev, a Gibanje Svoboda je to prakso razširilo bistveno dlje, do razsežnosti, ki, kot ugotavljajo naši sogovorniki, sicer niso nujno nezakonite, so pa »moralno nizke in kažejo na nizek nivo politične kulture v Sloveniji«. 

Oziroma, kot ugotavljamo v komentarju, gre za prijeme, ki že nekoliko spominjajo na mafijski pristop.

Ko je mandat nastopila aktualna vlada, se je zgodil kadrovski cunami. Števec menjave zaposlitev se je vrtel hitreje kot v seštevku vseh treh predhodnih vlad. Pri čemer je bila ena izmed teh Janševa, ki so ji mediji očitali brutalno kadrovanje. Do jeseni so bile vodstvene strukture javnih institucij in podjetij že dodobra zamenjane, z novim letom, pa je vlada začela napovedovati tudi reforme. Marca so napovedali davčno.

Ta predvidoma ne bo prinesla razbremenitve pretirano obdavčenih plač, bo pa v obdavčitev vključila tudi do sedaj neobdavčene prejemke, kot so regres, nadomestilo za prevoz in malico ter božičnico, višji davki pa se obetajo tudi za kapital. Že lani so bili odpravljeni tudi dvigi dohodninske olajšave.

Tik pred vrhom, kjer so predstavili izhodišča za pripravo davčne reforme, pa je premier Robert Golob na podelitvi priznanj Gospodarske zbornice nagovoril najuspešnejše slovenske gospodarstvenike in jim je položil na srce: »Če se komu od vas ne izide, se spomnite na nas, pridite mimo mene, v javni upravi nam krvavo primanjkuje ljudi, ki imajo izkušnje iz gospodarstva. Bomo sigurno našli službo tudi za vas.«

 

Z najdeno službo pride »prostovoljni« finančni prispevek k stranki


Takšno iskanje službe gospodarstvenikom, ki ne bodo zmogli novih davčnih bremen, in drugim, ki se jim je nasmehnil kadrovski vrtiljak, pa prinaša tudi neposredne finančne koristi za stranko Gibanje Svoboda. Že avgusta so po naših informacijah sprejeli Pravilnik o plačevanju članarine in drugih prispevkov, ki predvideva tudi plačilo mesečnega prispevka stranki, in sicer 1,5 % od bruto mesečne plače. Nabor »zavezancev« za plačilo pa je izjemno širok in zajema tudi nečlane stranke.

Plačevanje prispevka stranki je sicer stalna praksa političnih strank v Sloveniji. Nekatere stranke imajo predviden tudi višji delež plače, ki lahko sega tudi preko 10 % plače, vendar pa so za plačilo obvezani le izvoljeni in nekateri najvišji funkcionarji stranke (poslanci v DZ, župani, občinski svetniki, ministri, državni sekretarji). Na ta način izvoljeni funkcionarji običajno povrnejo del stroškov volilne kampanje.


Gibanje Svoboda gre z naborom plačnikov bistveno širše. Kot je razvidno iz dopisa, ki so ga v stranki poslali predvidenim plačnikom prispevka, strankin pravilnik navaja, da mesečni prispevek praviloma plačujejo tudi člani in nečlani stranke, »ki so na funkcije/položaje/delovna mesta predlagani/imenovani/zaposleni s strani Stranke ali na predlog stranke, so zaposleni na stranki oz. so zaposleni na podlagi zaupanja funkcionarja v javni upravi«.

Pravilnik še določa, da lahko zaposleni, ki so uvrščeni v 45. plačni razred ali nižje oz. imajo izven javnega sektorja plačo enako ali nižjo, kot jo prejemajo zaposleni v 45. plačnem razredu, zaprosijo za oprostitev plačila prispevka. O razlogih za oprostitev morajo obvestiti izvršni odbor stranke.

Dopis, ki so ga prejeli tudi nečlani stranke Gibanje Svoboda, po tem, ko so se zaposlili v javni upravi, kabinetih ministrstev ali na zaupanje funkcionarjev


Ni nezakonito, je pa moralno nizko


Kot opozarja pravni strokovnjak, s katerim smo se pogovarjali, strankam pobiranja takšnih prispevkov zakonodaja ne prepoveduje, saj Zakon o političnih strankah dovoljuje prispevke fizičnih oseb, ki so omejeni z višino desetkratnika povprečne bruto plače v Sloveniji.

Prispevke stranki tako lahko plačujejo tako člani in nečlani, prav tako zakonodaja ne preprečuje sprejemanja takšnih pravilnikov. Ob tem pa doda, da gre tukaj za neke vrste pravno praznino, zato bi dokončno presojo o tem, ali je pravilnik stranke zakonit, lahko podalo šele sodišče. Eksplicitne zakonodaje, ki bi takšne prakse prepovedovala, tako ni.

Določbe pravilnika pa so vsaj problematične z več vidikov, nadalje opozarja. Pri na tak način s stranko finančno povezanih javnih uslužbencih se pojavi vprašanje nepristranskosti in neodvisnosti pri opravljanju funkcije, kar bi lahko posegalo v ustavno zagotovljena načela enake obravnave pred državnimi organi ter opravljanja funkcije v javno korist.

»Čeprav ni prepovedano, pa je moralno nizko, saj  pogojevanje zaposlitve s prispevkom stranki kaže na izjemno nizek nivo politične kulture,« pravi in doda: »Stranke bi pri kadrovanju morale delovati v javnem interesu, da bi na mesta v javni upravi prišli najboljši ljudje, ne pa tisti, ki so se pripravljeni podrediti in finančno prispevati stranki. Takšno ravnanje je v nasprotju z orientacijo demokratične kulture.«

Svoboda ne komentira


Pravilnik stranke sicer ni javno objavljen, zato tisti, ki bi zahtevo za plačilo prejeli naknadno, ko so že zaposleni, predhodno pa s tem niso soglašali, sicer niso dolžni plačevati ničesar, še opozori pravni strokovnjak za delovno pravo, ki zaradi funkcije v državni upravi ne želi biti imenovan.

V Gibanju Svoboda pravilnika ne komentirajo, ker je interne narave, in dodajajo, da je »članstvo v vsaki politični stranki prostovoljno, kot tudi morebitni prispevki fizičnih oseb, kar ureja 21. člen Zakona o političnih strankah«. Prav tako nam niso želeli sporočiti, koliko zaposlenih v javni upravi so pozvali k plačilu, koliko (predvsem nečlanov) je poziv k »prostovoljnim prispevkom« stranki zavrnilo ter kdo vse je vključen v definicijo »funkcije/položaje/delovna mesta predlagani/imenovani/zaposleni s strani Stranke ali na predlog stranke«. 

Kot nas je opozorilo več sogovornikov, je namreč meja, kdo vse je zaposlen na predlog stranke oz. funkcionarja in katera delovna mesta sodijo v ta krog, torej so pozvana k plačevanju prispevka, precej nejasna, prav tako posledice, ki jih to ima. Oz. z besedami pravnika: »Tu se kreše debata, ko se gibamo v območju pravnega somraka,« zaradi česar ocenjuje, da bi bilo dobro zakonodajo spremeniti do te mere, da pogojevanje imenovanja na funkcijo oz. delovno mesto s plačevanjem prispevka stranki ne bi bilo več dovoljeno.



KOMENTAR: Peter Merše
Ni vsaka svinjarija kaznivo dejanje
Poziv, ki so ga prejeli nekateri državni uslužbenci s strani Gibanja Svoboda, je vsekakor nenavaden in z marsikaterega vidika sporen, ni pa nezakonit. Kljub temu, da sicer ni zakonsko prepovedan, pa bolj spominja na princip delovanja mafijskih struktur, ki od tistih, ki jim urejajo službe in posle, pobirajo odstotke, kot pa na demokratično ureditev, s sklicevanjem na katero so v Gibanju Svoboda tudi zmagali volitve. Zadeva je še posebej sporna, ker gre za svojevrstno "privatizacijo" zaslug za razdeljevanje državnih služb, ne tistih voljenih, ampak tudi/predvsem drugih. Postavljanje javnih funkcij na nivo trgovine bi lahko uvrstili v kategorijo, ki jo je postavila že pokojna državna tožilka Zdenka Cerar, ko je izrekla, da vsaka svinjarija še ni kaznivo dejanje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
16
JUL
16
Urejanje okolice - HSDM
10:00 - 13:00
JUL
18
Sekiromet, prvenstvo
12:00 - 19:00