Cerkev dober mesec po sinodalnem poročilu: Ali želi papež s sinodo v resnici preprečiti shizmo?
Dober mesec teče od objave sklepnega poročila zasedanja (ne le) škofovske sinode v Vatikanu, ki smo ga povzeli tu. Če smo tedaj zapisali, da z njim niso zares zadovoljni ne »tradicionalisti« ne »modernisti«, lahko danes pogledamo, kakšen je njegov učinek.
Revolucionarji nemške Sinodalne poti ga uporabljajo za utemeljevanje svojih vse bolj spornih praks, papež jih, kot se zdi, skuša ustaviti, po drugi strani pa Vatikan nekatera moralna vprašanja pelje v na moč podobno smer. Zbrali smo nekaj primerov iz življenja Cerkve ter mnenj strokovnjakov, ki meglo zmede skušajo razjasniti.
- Kaj meni priljubljeni ameriški škof Robert Barron in nad čem je zgrožen
- Kaj izvemo iz polemične izmenjave mnenj med poljskim in nemškim predsednikom škofovske konference
- Na katere dvoumne paragrafe opozarja Vatikanist dward Pentin
- v čem je papežev pragmatizem
Za ogled se:
Naroči se
Prijavi se
Želite prebrati ta članek?
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 059 020 001 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
1 komentar
Andrej Kaligarič
ta stavek se sliši precej nenavadno, kot bi ga izrekel nekdo, ki "ne vidi gozda zaradi dreves": "Škof nadalje problematizira sklicevanje dokumenta na »poslanstvo«, oznanjevanje, za katerega se zdi, da vključuje le družbeno pravičnost in skrb za revne, ne pa tudi oznanitve Kristusa – sploh ni omemb greha, milosti, odrešenja, križa, vstajenja, večnosti ..." .
Kristusa naj bi oznanjevali neverujočim, tem pa ga lahko verodostojno, prepričljivo oznanjujemo predvsem (ali celo: samo) tako, da vero dokažemo oz. pokažemo z dejanji, s sledenjem Jezusovemu zgledu: z živo vero, ki postavi najmanjše brate v ospredje in se odraža v konkretnih in relevantnih dejanjih empatije do njih, v ljubezni do bližnjega preko kroga družine in prijateljev, v pogumnem in načelnem žrtvovanju. Ne z bluzenjem, z lepo in učeno zvenečimi teološkimi puhlicami in krilaticami, s prazno religiozno igro. Je zanimivo, morda pomenljivo, da se v Mt 25 v delu o sodbi ob koncu časov ovce od kozlov loči na podlagi del usmiljenja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.