Obalna cesta med Koprom in Izolo je zaprta, a pesek v očeh o bleščeči turistični prihodnosti ostaja

V ponedeljek so z državnimi častmi zaprli cesto med Izolo in Koprom ter napovedali, da se s tem dejanjem začenja nova era za Istro, za naš turizem in za Slovenijo.

Sedanja cesta, ki je bila pod Avstro-Ogrsko sprva zgrajena kot trasa ozkotirne proge Parenzana / Porečanke, je postala povezovalna žila za motorni promet. Gre v tem primeru resnično za zgodovinski dogodek, kakor skušajo nekateri prikazati ali gre za potegavščino stoletja?

Lokalni in državni politiki, kakor pred nekaj leti, tudi sedaj kažejo računalniške projekcije, kako bo zgledal ta obalni pas naše države: pomoli, marine s privezi za razkošne jahte petičnežev, plaže, sprehajališča in površine za rekreacijo ter elegantne modernistične linije sodobne arhitektutre ... celo umetni otok. Vse izgleda skoraj prelepo, da bi lahko bilo resnično. In morda je že to prvi alarm.

Ker vemo, da niti država niti zainteresirani občini ne razpolagajo z vsaj nekaj sto milijoni za realizacijo teh velikopoteznih načrtov, bi morali iskati zasebnega ali tujega vlagatelja. Kdo od tujcev, bi bil pripravljen investirati tako vsoto denarja, za nekaj, kar verjetno se ne bo povrnilo niti čez 100 let?

Zelo podpiram in si želim, da bi na tem koncu naše domovine turizem postal vodilna gospodarska dejavnost, a žal sta neposluh za potrebe gostov in neusklajenost akterjev prevelika ovira, da bi jo lahko premagali z zaprtjem ene same ceste.

Zelo podpiram in si želim, da bi na tem koncu naše domovine turizem postal vodilna gospodarska dejavnost, a žal sta neposluh za potrebe gostov in neusklajenost akterjev prevelika ovira, da bi jo lahko premagali z zaprtjem ene same ceste.

Priložnost, ki bo to zgolj ostala

Naslovi časopisov in spletnih portalov so pisali o tem dogodku kot o veliki pridobitvi za Slovenijo in o veliki turistični priložnosti. Oboje je res, vendar sem prepričan, da te priložnosti ne bomo znali izkoristiti.

Kdo si želi zamenjati mestni asfalt in beton in dopustovati na morskem asfaltu in betonu? Kako sploh prispeti do našega morja, ko pa vožnja z javnim prevozom iz Ljubljane traja med dve in tri ure? Bomo tujim gostom ponudili samo modro nebo, morje in slabe štiri kilometre plaže, ali bomo razmislili tudi o dodatni ponudbi?

Zavedati se moramo, da kdor bi iz tujine prišel do Kopra, se lahko zapelje še pol ure dlje in pride na Hrvaško, kjer slovijo po veliko čistejšem morju.

Mazanje oči

Bližajo se županske volitve in tudi tokrat, tako kot že mnogokrat prej, so visokodoneči projekti v smislu »če bomo mi na oblasti, bomo zgradili...« namenjeni le mazanju oči in nabiranju točk.

To kandidatom omogoča tudi država, saj je bilo v minulih letih premalo storjenega za kakovostno promocijo Slovenije kot prepoznavne destinacije v naši okolici ali v tujini. Slaba infrastruktura onemogoča hiter in trajnostno naravnan prevoz turistov v naše kraje, prav tako manjka celovita turistična ponudba – od gostinskih lokalov, do kulturnih in zabavnih središč – ki bi zajemala najširše občinstvo in bi omogočala gospodarsko korist kraju.

Če ste poslovnež in imate ugledne goste iz tujine, jih boste težko peljali na večerjo v več kot na dve lokaciji na obali Slovenske Istre. Težko najdete lokale, ki ponujajo res domačo hrano, veliko lažje pa boste naleteli na tiste, ki 24/7 ponujajo nič kaj istrski kebab, burek ali pleskavico na žaru.

Lastnik jahte, ki njena vrednost presega dva milijona evrov, pa se bo stežka zadovoljil s fast-food sendvičem.