Dan upora: kdo so bili slovenski okupatorji?

Vir foto: @wirestock na Freepik
POSLUŠAJ ČLANEK

27. april je z zakonom predpisan praznik in, skupaj s kasnejšim 1. majem, omogoča nekaj dni počitka – gotovo nekaj prijetnega v napetem času, ki ga doživljamo. Pred demokratizacijo in osamosvojitvijo je 27. april veljal za dan Osvobodilne fronte, po propadu totalitarizma pa je to očitno postalo neaktualno tudi za same »ponosne dediče« in preoblečene »demokratične« nadaljevalce prejšnjega sistema (npr. Milana Kučana, prejšnjega generalnega sekretarja Zveze Komunistov Slovenije, ki mu je uspelo, da je bil demokratično izvoljen za predsednika Republike Slovenije, čeprav osamosvojitev ni bila njegova intimna opcija). Naj danes še tako rešujejo pojav in ime, naziv »Osvobodilna fronta« po demokratizaciji ni več zvenel kot vrednota in ga je bilo zato potrebno zamenjati. Torej, ime praznika so zamenjali oni, ne jaz.

Protiimperialistična fronta in pakt Hitler-Stalin

V novem imenu praznika je govora o uporu in okupaciji. Uporov smo v naši zgodovini imeli kar nekaj, od krvavih kmečkih, preko tudi krvavih uporov-obramb pred Turki, nekrvavo kljubovanje germanizmu v dolgih stoletjih, posebno v drugi polovici devetnajstega, pa kljubovanje italijanski iredenti (za katero zgodovinarji trdijo, da se je pojavila že precej pred črnosrajčniki) in lahko bi še naštevali. Ob drugi svetovni vojni so nas okupirali trije sosedje in nas razkosali. Ta okupacija je trajala, pavšalno rečeno, štiri leta (neupoštevajoč že prejšnje italijansko in avstrijsko raznarodovalno nasilje na Primorskem in Koroškem). Po maju 1945 nas je doletela boljševiška okupacija – ta je bila po eni strani notranja in po drugi zunanja. Ta okupacija je trajala 46 let, od 1945 pa vse do 1991.

Začelo se je že s paktom Hitler-Stalin, ki je skoraj dve leti po podpisu določal obnašanje komunistov v Evropi. Tako npr. francoski komunisti niso vedeli, ali naj kot Francozi branijo domovino pred agresijo Tretjega Rajha ali naj mu odpirajo vrata na podlagi ideološke lojalnosti do Stalina, ki »je že vedel kaj je delal«, ko je šel v pakt. Pri nas je slovenska komunistična partija ob napadu sil Osi, 26. aprila 1941, ustanovila Protiimperialistično fronto. Proti komu? Proti kateremu imperiju? Proti kakemu naci-fašističnemu gotovo ne, saj bi v tem primeru fronta že na začetku v svojem imenu nosila ta namen. Šele dva meseca in pol kasneje, ob napadu Tretjega rajha na Sovjetsko zvezo, je postalo vse jasno. Takrat se je ime bliskovito spremenilo iz »Protiimperialistična« v »Osvobodilna« in slovenska KP je začela klicati Slovence v obrambo dvesto milijonske Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik.

Želite prebrati članek v celoti? Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.

Sporazum Tito-Stalin

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike