Delavci, delodajalci, upokojenci, s.p.-ji, toliko vas bo stal nov prispevek za dolgotrajno oskrbo

POSLUŠAJ ČLANEK

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Golobova vlada poslala v državni zbor po nujnem postopku, je deležen številnih kritik. Najbolj zaradi dodatne obremenitve dohodkov – uvaja se namreč nov obvezni socialni prispevek.

Prispevek bo znašal en odstotek od osnove za delodajalce, delojemalce in upokojence. Po dva odstotka pa bodo plačevali tisti, ki so delodajalec in delojemalec v eni osebi, denimo samostojni podjetniki in kmetje. Izračunali smo letni strošek novega prispevka za tiste z minimalnimi in povprečnimi dohodki.

Delodajalske organizacije so kritične, saj bo ukrep še dodatno obremenil plače, ki so v Sloveniji že tako nadpovprečno obremenjene v primerjavi z drugimi državami Evropske unije. V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) pa nasprotujejo ideji, da se prispevek trga od že tako nizkih neto pokojnin.

Kot smo že poročali, so za dolgotrajno oskrbo poleg obveznega prispevka predvidena še sredstva iz državnega proračuna v višini do 190 milijonov evrov na leto ter osebna udeležba po letu 2032. 

Kakšno breme prestavlja prispevek za tiste z minimalno in povprečno plačo?

Plačilo novega obveznega prispevka se bo najbolj poznalo tistim, ki so sami tako delodajalec kot delojemalec. V to skupino spadajo posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, kmetje in tisti, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot družbeniki. Ti bodo plačevali dva odstotka od osnove.

Dejanska vrednost obveznega prispevka nikakor ni zanemarljiva, odvisna pa je predvsem od osnove za obračun. Samostojni podjetnik, ki ima minimalno osnovo za obračun prispevkov (1214 evrov), bo na letni ravni državi namenil dodatnih 291 evrov. Tisti z osnovo v višini povprečne slovenske bruto plače (2.191 evrov) bo odštel dodatnih 526 evrov. Posameznik z osnovo v višini 1,5-kratnika povprečne bruto plače (3.288 evrov) pa 789 evrov.

Zgornji izračuni veljajo, kot rečeno, za tiste, ki so hkrati delodajalec in delojemalec in bodo plačevali dva odstotka. Za »običajne« delodajalce in delojemalce je predvideno plačevanje po en odstotek.

Treba pa je opozoriti, da bo breme dveh odstotkov (in ne samo enega) padlo tudi na tiste delodajalce, ki bodo želeli, da njihovi delavci prejemajo enako neto plačo tudi po uvedbi prispevka. In obratno: če delodajalec ne bo pristal na dvig svojih stroškov zaradi uvedbe novega prispevka, se bo breme dveh odstotkov odrazilo na neto plači delavca.

V vsakem primeru se skupni stroški dela povečujejo za dva odstotka, ne glede na to, kako bo to porazdeljeno med delodajalca in delojemalca.

Davčni primež, ki meri davčno obremenitev dela, se torej še dodatno zaostruje. Po zadnjih podatkih OECD-ja je v Sloveniji 42,8-odstoten, s čimer se uvrščamo na nezavidljivo 7. mesto. 

Na dodatne obremenitve za gospodarstvo, ki jih prinaša predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, opozarjajo tudi delodajalske organizacije. Kot pravijo, je to v nasprotju z obljubami vlade, ki je pri napovedi reform kot enega od ciljev izpostavljala zmanjšanje stroškov dela. Več o nedavnih trenjih med vlado in Ekonomsko-socialnim svetom (ESS) preberite v članku Vlada, ki se hvali z ljudskostjo, je očitno odpovedala pri socialnem dialogu.

Zveza društev upokojencev: Gre za direkten vdor v slovenski pokojninski sistem

Predlog novega prispevka je sprožil skrb in nasprotovanje tudi pri upokojencih. Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) opozarjajo, da bi dodatni prispevek še dodatno zmanjšal že tako nizke pokojnine (več kot polovica jih prejema pokojnine, ki ne presegajo 800 evrov). Poleg tega je rešitev po njihovem mnenju diskriminatorna, saj bi upokojenci plačevali prispevek od neto pokojnin, medtem ko bi ga delavci in delodajalci od bruto plač.

»Na seji posvetovalne skupine ministrstva za solidarno prihodnost je bilo rečeno, da bo prispevek za upokojence kril Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) iz svojih sredstev, zdaj pa beremo, da naj bi ta prispevek plačevali upokojenci sami iz svojih neto pokojnin,« je opozorila predsednica komisije za zdravstvene in socialne zadeve pri Zdus, Rosvita Svenšek.

Po njenih besedah gre pri tem za direkten vdor v slovenski pokojninski sistem. Pri zvezi takšen pristop ostro zavračajo in menijo, da je vreden celo ustavne presoje.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30