Desetina tatov se s krajami celo preživlja

Pia Kos

31. 8. 2024 ob 16:30
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Tri trgovine. Pri vhodu prve vidimo znak, da moramo nahrbtnike pustiti pri blagajni in nujno vzeti košaro. Ko vprašamo, če se v trgovini veliko krade, nam prodajalka pove, da se je stanje v zadnjih nekaj letih izrazito poslabšalo in celo, da je mati treh otrok tik pred nami poskusila ukrasti detergent. Pove še, da se počuti nemočno, ker sama ne more storiti ničesar, varnostnika pa v trgovini nimajo.

V drugi vidimo prazne embalaže zobne paste. Kje so tube, nas zanima. Povedo nam, da gre za varnostni ukrep zaradi kraj. Vsebino embalaže dobimo ob nakupu.

Tretji primer. Iščemo kartuše za tiskalnik, ki so bile običajno dostopne na posebnem stojalu. »Nič več. Zaradi kraj zaklepamo razstavljene v vitrino, preostale pa hranimo v posebnem predalniku,« pove trgovec.

Varovanje trgovin je po oceni strokovnjakov ena najzahtevnejših oblik varovanja. V skupini Sintal, največji družbi na področju varovanja v Sloveniji, ugotavljajo, da se število kraj v trgovinah povečuje. Lani so obravnavali 13.540 posameznikov, ki so želeli iz trgovine odnesti izdelek, ki ga niso plačali. Učinek varovanja v trgovini in preventivnega ravnanja pa je sicer mogoče izmeriti šele po inventurah. Samo število prijetih kupcev je namreč lahko zavajajoče.

V Lidlu več sto tatvin letno, največ tatvin v osrednjeslovenski regiji

Iz Lidla so nam odgovorili, da se letno srečujejo z nekaj sto primeri t. i. bagatelne kriminalitete, torej tatvine predmetov manjše vrednosti. Kradli naj bi tako prehrambne kot neprehrambene izdelke, največ tatvin pa zaznavajo v osrednjeslovenski regiji, kar naj bi bilo povezano z večjim številom dnevnih obiskovalcev.

Izpostavili so nekatere varnostne ukrepe: izbrane izdelke (npr. alkoholne pijače z višjo stopnjo alkohola) zaščitijo s posebnimi fizičnimi varovali; z nevidnimi varovali so zaščiteni tudi nekateri drugi izdelki.

Pojasnili so, da zaposlene redno ozaveščajo o ustreznem ravnanju v primeru tatvin in drugih izrednih situacij, dodatno pa si pomagajo z varnostnimi službami in kamerami.

Dejali so še, da vsako resno in tovrstno kaznivo dejanje prijavijo policiji.

Različni profili tatov

Po ugotovitvah Sintala tatovi prihajajo iz vseh družbenih slojev, so obeh spolov in vseh starosti. V slovenskih prodajalnah pa je po njihovih ocenah največ priložnostnih tatov, ki predstavljajo kar 75% vseh zunanjih kraj. Sledijo tatovi amaterji, ki vstopijo v trgovino z namenom, da bi kradli. Ker s tem nimajo velikih izkušenj, potrebujejo čas, da se umirijo in pripravijo na krajo. Amaterski tatovi predstavljajo 15% zunanjih kraj. Najbolj nevarna kategorija pa so profesionalni tatovi, ki delujejo posamezno ali v skupinah in se s prodajo ukradenih predmetov preživljajo. Pogosto kradejo po vnaprejšnjem naročilu odjemalcev njihovega blaga. Predstavljajo 10% zunanjih kraj in jih je težko izslediti.

Tuš: obseg kraj se poveča v slabših gospodarskih razmerah

V Tušu opažajo, da se obseg kraj načeloma poveča v slabših gospodarskih razmerah.

V zadnjem času so več kraj beležili predvsem pri prehrambenih izdelkih, kot so ribje konzerve, paštete, kava in suhomesnati izdelki. Opaznejših razlik med regijami ali tipom poslovalnic ne opažajo.

O sumih kaznivih dejanj zaposleni obvestijo Tuševo varnostno službo, ki zbere dokaze in obvesti pristojne organe.

Da je varnost zaposlenih na prvem mestu, so dejali tudi v Mercatorju. Informacij o varnostnih ukrepih niso želeli razkriti, vendar so potrdili, da so varnostniki prisotni v poslovalnicah, kjer je več kaznivih dejanj. V Mercatorju trdijo, da policiji prijavijo vse kraje.

Hofer: največ kraje oblačil in prehrambenih izdelkov

Tudi v Hoferju imajo poleg varnostnih kamer in senzorjev na nekaterih izdelkih varovala.

Letno beležijo tatvine različnih izdelkov, med katerimi so najpogostejša oblačila, suhomesnati izdelki, hlajeni mesni izdelki, konzervirana hrana, alkohol, čokolade in kozmetika.

V Sparu sicer ne beležijo velikega števila tatvin, a na splošno varujejo izdelke višjega cenovnega razreda in tiste, ki so bili v preteklosti ukradeni. To so zlasti gospodinjski in elektronski pripomočki, pralni praški znanih blagovnih znamk, kozmetika višjega cenovnega razreda, bižuterija, sladkarije, ribje konzerve in žgane pijače, varujejo pa tudi suhomesnate izdelke.

Največ odklopov elektrike po letu 2019

Po podatkih Agencije za energijo je bilo lani iz oskrbe z električno energijo odklopljenih skoraj 7000 gospodinjstev (6968), to je največ po letu 2019, ko je bilo odklopov največ, od tega več kot 5000 zaradi neplačil. Pri tem je alarmantno, je opozorila Mladina, da lani že četrto leto zapored niti enemu gospodinjstvu ni bila odobrena t. i. nujna oskrba, torej zakonski ukrep, ki preloži odklop električne energije in naj bi bil namenjen ravno najranljivejšim odjemalcem. Kako je mogoče, da stiske več tisoč gospodinjstev, povezanih z dostopom do ene od osnovnih dobrin – elektrike, že leta rešujejo zlasti humanitarne organizacije, državna uprava težave ne vidi, državna energetika pa to dobrino vidi le in samo kot tržno blago, je zapisala Mladina. Vse več družinam se po kolobarjenju s plačilom položnic zalomi in jim grozi odklop elektrike, plina … in prosijo za pomoč humanitarne organizacije.

Opozorila humanitarcev o praznih skladiščih

V Zvezi Anita Ogulin in Zveze prijateljev mladine Moste-Polje prosijo za pomoč - potrebujejo predvsem zobne paste, pralni prašek, šampone in prehranske izdelke, saj je njihovo skladišče skoraj popolnoma prazno. S pozivom so se obrnili tudi na TVS, za katero so pojasnili, da še niso beležili tako hudega poletja. Število prosilcev za pomoč, predvsem za hrano, higienske pripomočke in šolske potrebščine, je rekordno.

Bojijo se, da vsem družinam ne bodo mogli več pomagati. Trenutno namreč pomagajo 400 družinam, pričakujejo pa, da bodo morali z osnovnimi potrebščinami do konca leta pomagati kar 600 družinam.

Opozorili so še na dejstvo, da narašča število prošenj za pomoč s strani zaposlenih ljudi, ki vsak dan hodijo v službo, a si ne morejo ne privoščiti omenjenih izdelkov niti plačati položnic.