Dinamika gospodarske rasti bo v Sloveniji nižja kot v zadnjih letih

V svoji jesenski napovedi Analitika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v naslednjih treh letih pričakuje okoli 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar je manj od rasti v zadnjih osmih letih. V sporočilu za medije so povedali, da vseeno pričakujejo pozitivno rast industrijske proizvodnje in blaga – predvsem zaradi visoke prilagodljivosti slovenskih podjetij in diverzificiranosti njenega gospodarstva. Tudi Banka Slovenije je precej znižala napoved gospodarske rasti za letos in za prihodnje leto.

Upad izvozne konkurenčnosti evropske industrije bo v naslednjih treh letih vplival tudi na dinamiko gospodarske rasti v Sloveniji, ki bo tako nižja kot v zadnjih letih. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izpostavila vpliv negotove situacije na geopolitičnem področju na spremenjeno strukturo državnih investicij in potrošnje. V naslednjih dveh letih zaradi izvedbe vrste državnih projektov, nižjih obrestnih mer in pomanjkanja stanovanjske gradnje pričakuje višjo rast gradbenih investicij. V letu 2025 si GZS želi okrepljenega sodelovanja z vlado – predvsem ne le da se pogovarja, ampak da se tudi naredi spremembe, ki morajo biti po besedah Nahtigalove bolj ambiciozne in hitre

Nahtigal: Če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo dobro tudi ljudem

Generalna direktorica v prihodnjem letu med drugim vidi izzive pri višji obremenitvi dela zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo ter dviga obveznega zdravstvenega prispevka. Pričakuje nujne spremembe na področju davčne, pokojninske in zdravstvene reforme, spremembe pri sistemu obračunavanja omrežnin ter nadaljevanje s projektom priprav optimalnega dolgoročnega energetskega sistema Slovenije in končne verzije NEPN-a. »Gospodarstvo so podjetja, ki delujejo v Sloveniji, so njihovi zaposleni in družine. In ko se borimo za boljše pogoje za gospodarstvo, imejmo v mislih, da če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo dobro tudi ljudem in s tem Sloveniji,« je poudarila Nahtigalova, ki si želi dobrega sodelovanja tako s politiko, kot tudi s sindikati in nevladnimi organizacijami.

V naslednjih treh letih se pričakuje nižjo gospodarsko rast

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je podrobneje predstavil jesensko napoved Analitike GZS. V naslednjih treh letih tako pričakuje okoli 2,5-odstotno gospodarsko rast, ki bo nižja od tiste v zadnjih 8 letih (3,2 %). Dejavnosti, kjer bo nominalna rast dodane vrednosti relativno višja, so predvsem storitvene: zdravstvo in socialno varstvo, IKT storitve, finance, poslovanje z nepremičninam in druge poslovne storitve. Rast dodane vrednosti naj bi bila nižja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. V prvi dejavnosti bo to posledica pritiskov na izvozne cene in šibko rastjo naročil v določenih industrijah (avtomobilska ipd.), v drugi pa posledica visoke pretekle rasti, ki se ne more nadaljevati s podobno dinamiko.  

Gospodarska rast v Sloveniji v 2024 je bila pol nižja od pričakovane spomladi (1,5 namesto 3,2%) – ključni razlog je dvig stopnje varčevanja gospodinjstev, pa tudi dvig ocene gospodarske rasti v 2023 glede na prvo oceno. Poleg tega tiči razlog tudi v šibki investiciji v stroje in opremo ter padcu investicij v gradbeništvu. Kriva je še stagnacija izvoza blaga namesto pričakovanega odboja, šibkejša rast izvoza storitev, višja rast storitev uvoza

Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se bo v 2025 okrepila za 2,5 odstotka, nekoliko močneje pa v 2026, za 3,5 odstotka. Glavni razlog za to je pomanjkanje novih naročil, kar zavira višjo rast. Po stagnaciji investicij v osnovna sredstva v 2024 je pričakovati okoli 3,4-odstotno realno rast v 2025 in 2026. Ta bo izvirala predvsem iz večje rasti investicij v zgradbe in objekte, medtem ko bo rast investicij v stroje in opremo nižja. Ohranila se bo rast investicij v proizvode intelektualne lastnine.

Kreditno tveganje Slovenije ostaja nizko, bonitetne agencije so potrdile visoko uvrstitev Slovenije ali pa so ga celo dvignile iz stabilnih v pozitivne izglede. To bo zagotovilo tudi manevrski prostor vodenju fiskalne politike, v kolikor bi razmere to zahtevale. »Med tremi pomembnejšimi tveganji, ki bi lahko vplivale na šibkejšo gospodarsko rast Slovenije, so izrazito geopolitično tveganje, zaton globalizacije in carinske vojne in rast svetovnih cen surovin. Tudi po pesimističnem scenariju bo sicer gospodarska rast v naslednjih dveh letih nekoliko nad 1 odstotkom, po optimističnem pa okoli 3 odstotke,« je dodal Ivanc.

Rast bruto plače naj bi bila tudi v 2025 visoka

Rast bruto plače naj bi bila tudi v 2025 visoka, pri okoli 6 odstotkih, na kar naj bi pomembno vplivala rast plač v sektorju država, ki bo okoli 7-odstotna. Realna rast neto plače bo v 2025 predvidoma okoli 2,5-odstotna, kar je nad zgodovinskim povprečjem, ki je znašalo okoli 1,8 odstotka.

Stroški dela bodo, tudi zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki nastopi 1. julija 2025, porasli hitreje od bruto plač. Spremembe pri prispevnih stopnjah za PIZ ali zdravstvo v tem obdobju ne pričakujejo. Obvezni zdravstveni prispevek se bo usklajeval z rastjo plač, kar pomeni vpliv na neto plače, ne pa na bruto. Tržna rast plač bo nižja kot v zadnjih dveh letih. »Na trgu dela velikih sprememb pri številu delovno aktivnih ni pričakovati, saj bodo podjetja za ohranitev konkurenčnosti morala krepiti produktivnost, v storitvenih sektorjih pa bo zaposlovanje naraščalo predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu ter strokovnih dejavnostih z višjo zahtevano izobrazbo,« je pojasnil Ivanc. 

Gospodarska rast višja v državah z nižjimi cenami energentov

Svetovna gospodarska rast bo v naslednjih treh letih nekoliko nad 3 odstotki, kar je skladno z dolgoletnim povprečjem, pri čemer bo glavnino k svetovni rasti prispevala Azija. Zaradi nižjih cen energentov in zmerne rasti cen kovin se inflacijski pritiski v povprečju umirjajo, zaradi česar večina večjih centralnih bank zasleduje politiko zniževanje osrednjih obrestnih mer. Izjemo od tega pravila predstavlja Bank of Japan. Kazalniki gospodarske aktivnosti so pozitivni predvsem v storitvenem sektorju, kar predstavlja krepitev turističnih tokov in prostočasnih aktivnosti. Proizvodnja izdelkov se povečuje predvsem v Aziji, medtem ko se v EU-27 znižuje, v ZDA pa stagnira. Ključen razlog je v rasti produktivnosti azijskih gospodarstev, kjer izstopa Kitajska. Med večjimi evropskimi gospodarstvi so obeti tudi v naslednjih treh letih nekoliko bolj pozitivni v storitvenih gospodarstvih, saj je stopnja konkurenčnosti pri storitvah nižja kot pri blagu. Obenem bo gospodarska rast višja v tistih državah, kjer se bo priseljevanje povečevalo hitreje, kjer izstopa Španija in v tistih z nižjimi cenami energentov.

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za letos znižala z 2,5 na 1,4 odstotka

V Banki Slovenije v danes objavljeni napovedi gospodarskih gibanj ugotavljajo, da se je po hitrem popandemičnem okrevanju rast gospodarske aktivnosti letos umirila, v obdobju 2025–2027 pa bo ponovno višja in v povprečju 2,5-odstotna. Kljub temu bo rast zaposlenosti počasnejša kot v preteklih letih. Inflacija se bo po letošnjem naglem zniževanju v obdobju napovedi gibala pri 2-odstotnem cilju cenovne stabilnosti. Napoved spremljajo tveganja, povezana predvsem s strukturnimi izzivi ter z geopolitičnimi negotovostmi in morebitnimi protekcionističnimi ukrepi v zunanji trgovini.

Inflacija se bo po napovedi Banke Slovenije v obdobju napovedi gibala pri 2-odstotnem cilju denarne politike. Ob koncu leta 2024 in v prvih mesecih leta 2025 sicer pričakujejo prehodno krepitev inflacije, na kar bodo vplivali zlasti rast cen hrane ter učinki osnove in nov sistem obračunavanja omrežnin pri cenah elektrike. V letu 2027 bodo na inflacijo vplivale tudi višje okoljske dajatve.

Rast plač bo leta 2024 po napovedih Banke Slovenije znašala 7,4 odstotke, kar je nekoliko manj kot leto prej, ko je bila 9,5-odstotna. Na gibanje v letu 2024 najbolj vplivajo povišanja v zasebnem sektorju, kjer pričakujejo 8,3-odstotno rast plač, medtem ko je v državnem sektorju pričakovana rast zmernejša, pri 4,2 odstotka. Glavna dejavnika rasti plač sta še naprej izrazita tesnost trga dela in v manjši meri tudi usklajevanje s preteklo inflacijo. V letu 2025 pričakujejo spremembo v gibanju in strukturi rasti plač, saj bo ta v večini podprta z 8,7-odstotnim povišanjem v državnem sektorju kot posledica sklenjenega dogovora o prenovi plačnega sistema. Ta bo višal rast plač tudi v letih 2026 in 2027, s čimer bo ta v državnem sektorju v celotnem obdobju napovedi višja kot v zasebnem sektorju. V zasebnem sektorju pričakujejo občutno umiritev rasti plač na 4,6 odstotke v letu 2025, predvsem zaradi izzvenevanja vpliva inflacije in znakov ohlajanja povpraševanja po delavcih. Kljub temu trg dela ostaja tesen in bo rast plač na podobnih ravneh kot v letu 2025 ohranjal tudi v obdobju 2026–2027. Napoved skupne rasti plač za leto 2025 znaša 5,5 odstotka, v letih 2026 in 2027 pa 5 odstotkov oziroma 4,5 odstotka. V letu 2024 bo zaradi robustne rasti nominalnih plač in občutno nižje rasti cen realna rast plač dosegla 5,8 odstotkov, kar predstavlja zgodovinsko najvišjo rast. To bo prispevalo k opaznemu povečanju deleža sredstev za zaposlene v BDP, ki se bo dvignil na 53 odstotkov in bo tako višji od dolgoročnega povprečja, ki znaša 50,5 odstotka, so še napovedali.

Brodnjak: skrajni trenutek, da Slovenija korenito poseže v trenutno davčno ureditev

Zanimiva pa je tudi napoved predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka – glede neto plač. Kot poroča Bloomberg, je namreč napovedal, da bo Hrvaška Slovenijo po neto plačah ujela v treh letih, Srbija pa v osmih. Po Brodnjakovi oceni je treba poskrbeti za celosten družbeni dialog, razbremeniti delo, obremeniti neke vrste premoženje, tudi porabo. Meni tudi, da bi si hrvaški model lahko vzeli za vzor: »Saj tam ni veliko slabša storitev v zdravstvenem sistemu in drugo. Mogoče so pokojnine nekoliko nižje, ampak napovedujem, da bo s tem režimom, kot ga imajo na Hrvaškem, tam povprečna neto plača v treh letih ujela slovensko. Srbija nas bo ujela v osmih letih.« Poudaril je še, da je skrajni trenutek, da Slovenija korenito poseže v trenutno davčno ureditev, sicer bomo imeli po njegovih besedah izgubljenih 20 let. Po podatkih slovenskega statističnega urada je septembra 2024 v Sloveniji povprečna neto plača znašala 1.487 evrov. Na Hrvaškem je bila dobrih 11 odstotkov nižja (1.322 evrov), v Srbiji pa je znašala 821 evrov. »Če pogledamo letošnji september in ga postavimo ob bok lanskemu, je Slovenija po rasti neto plač med trojico na zadnjem mestu. Višje so namreč za dobrih pet odstotkov, v Srbiji za 13 odstotkov, na Hrvaškem pa celo za več kot 14,« so izračunali na Bloombergu in še dodali, da so Hrvati v zadnjih treh letih za slovensko povprečno neto plačo zaostajali tudi za več kot 400 evrov, septembra pa je bil znesek manjši le še za 165 evrov.

Po Brodnjakovi oceni je treba poskrbeti za celosten družbeni dialog, razbremeniti delo, obremeniti neke vrste premoženje, tudi porabo.