Discipliniranje neposlušnih v slovenskem sodstvu; v opomin, da je bolje molčati
POSLUŠAJ ČLANEK
Sodnik Jan Zobec je v reviji Pravna praksa objavil svoj odgovor k pozivu na zagovor s pred Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu. Kot izpostavlja obdolženi, gre pri obtožbah pravzaprav za paradoks. Komisija, ki je bila na priporočilo GRECO ustanovljena za preganjanje korupcije pri sodnikih, se sedaj uporablja za discipliniranje sodnika, ki na te sporne prakse opozarja.
V komentarju pa o tem, da Zobec na koncu verjetno le ne bo deležen resnih disciplinskih ukrepov. Njegov primer je bolj namenjen zastraševanju in oviranju dela, obenem pa tudi opomin vsem tistim, ki bi si drznili drezati v kakršnekoli nepravilnosti posvečenih.
Problematiziranje početja sodnika Jana Zobca s strani njegovih predpostavljenih ima sicer že dolgo brado. Povod za zadnji disciplinski postopek pa je Zobčeva udeležba na seji Odbora za pravosodje v državnem zboru. Na Vrhovnem sodišču je bila namreč glede tega sprejeta odločitev, da na sejo, na katero so bili vabljeni, ne bo šel nihče.
Odločitev o takšnem dogovoru je bila na "dovolj razumljiv" način sporočena tudi Zobcu. A ta je na sejo, kljub navodilu, vseeno šel. Pri svojem nastopu se je držal pravil, ki v takšnih primerih veljajo. Na primer tega, da se ne komentirajo nezaključeni postopki. Šel je, ker ni mogel ostati tiho ob pojavu spornih praks v slovenskem sodstvu. Obenem pa svoboda govora velja tudi za sodnike, je namreč temeljna človekova pravica in nujna za delovanje demokracije.
Komisija, pred katero se mora zagovarjati Zobec, ni bila ustanovljena z namenom, kot ji nalaga vodstvo vrhovnega sodišča. Prvenstveno je bila namenjena boju proti korupciji. A kot poudarja Zobec, ni prav nobena redkost, da se takšne komisije v avtoritarnih in postkomunističnih državah zlorabljajo za obračun z motečimi posamezniki.
Težava je tudi v tem, ker postopki pred njimi obdolžencu zagotavljajo slabo pravno varnost, težava pa je tudi v izboru njihovih članov. Ključ za to je namreč pogosto popolnoma pristranski.
Tako bo v postopku proti njemu nastopala tudi članica komisije Janja Roblek. To je sporno zlasti zato, ker je pri pojavih, na katere opozarja Zobec, tudi aktivno sodelovala. S tem misli zlasti na domnevno nezakonito vstavljanje dokumentov v personalno mapo sodnice in vabljenje tožilca, zadolženega za primer Patria, na Dneve sodstva v Olimju leta 2014. Ta pa je svojo udeležbo zlorabil za javno agitiranje, kako bi se morala razplesti omenjena afera.
Razplet zadeve je po Zobčevo že sedaj močno predvidljiv, spoznan bo za krivega kršenja sodniške etike, kar bo jasno oznanjeno tudi v medijih. A vztraja pri tem, da je kritika sodstva nujna, saj prav ta omogoča njegovo avtoriteto.
Le kritizirana oblast je vredna spoštovanja in kot taka je posledično tudi spoštovana. Se pa seveda sodnik mora še vedno držati pravil neodvisnosti in nepristranskosti ter kritizirati stvari, ki so ali morda še bodo prišle na njegovo mizo.
Postopek proti Zobcu se bo nadaljeval po sodnih počitnicah.
V komentarju pa o tem, da Zobec na koncu verjetno le ne bo deležen resnih disciplinskih ukrepov. Njegov primer je bolj namenjen zastraševanju in oviranju dela, obenem pa tudi opomin vsem tistim, ki bi si drznili drezati v kakršnekoli nepravilnosti posvečenih.
Problematiziranje početja sodnika Jana Zobca s strani njegovih predpostavljenih ima sicer že dolgo brado. Povod za zadnji disciplinski postopek pa je Zobčeva udeležba na seji Odbora za pravosodje v državnem zboru. Na Vrhovnem sodišču je bila namreč glede tega sprejeta odločitev, da na sejo, na katero so bili vabljeni, ne bo šel nihče.
Odločitev o takšnem dogovoru je bila na "dovolj razumljiv" način sporočena tudi Zobcu. A ta je na sejo, kljub navodilu, vseeno šel. Pri svojem nastopu se je držal pravil, ki v takšnih primerih veljajo. Na primer tega, da se ne komentirajo nezaključeni postopki. Šel je, ker ni mogel ostati tiho ob pojavu spornih praks v slovenskem sodstvu. Obenem pa svoboda govora velja tudi za sodnike, je namreč temeljna človekova pravica in nujna za delovanje demokracije.
Vdor samovolje oblastnih odločevalcev
Komisija, pred katero se mora zagovarjati Zobec, ni bila ustanovljena z namenom, kot ji nalaga vodstvo vrhovnega sodišča. Prvenstveno je bila namenjena boju proti korupciji. A kot poudarja Zobec, ni prav nobena redkost, da se takšne komisije v avtoritarnih in postkomunističnih državah zlorabljajo za obračun z motečimi posamezniki.
Težava je tudi v tem, ker postopki pred njimi obdolžencu zagotavljajo slabo pravno varnost, težava pa je tudi v izboru njihovih članov. Ključ za to je namreč pogosto popolnoma pristranski.
Tako bo v postopku proti njemu nastopala tudi članica komisije Janja Roblek. To je sporno zlasti zato, ker je pri pojavih, na katere opozarja Zobec, tudi aktivno sodelovala. S tem misli zlasti na domnevno nezakonito vstavljanje dokumentov v personalno mapo sodnice in vabljenje tožilca, zadolženega za primer Patria, na Dneve sodstva v Olimju leta 2014. Ta pa je svojo udeležbo zlorabil za javno agitiranje, kako bi se morala razplesti omenjena afera.
Razplet zadeve je po Zobčevo že sedaj močno predvidljiv, spoznan bo za krivega kršenja sodniške etike, kar bo jasno oznanjeno tudi v medijih. A vztraja pri tem, da je kritika sodstva nujna, saj prav ta omogoča njegovo avtoriteto.
Le kritizirana oblast je vredna spoštovanja in kot taka je posledično tudi spoštovana. Se pa seveda sodnik mora še vedno držati pravil neodvisnosti in nepristranskosti ter kritizirati stvari, ki so ali morda še bodo prišle na njegovo mizo.
Postopek proti Zobcu se bo nadaljeval po sodnih počitnicah.
Zadnje objave
Oljenka z Brezij s podobo leva, psa in merjasca
15. 9. 2024 ob 19:15
Ko gospa ministrica postane Pehta (Kekec, 2. del)
15. 9. 2024 ob 15:28
Film: Pater Pij
15. 9. 2024 ob 12:27
Ocvrta jajca s paradižnikom
15. 9. 2024 ob 9:00
Mar nam je
15. 9. 2024 ob 6:00
Razkrivamo blamažo novinarke MMC RTV Kaje Sajovic pri pisanju o Venezueli
15. 9. 2024 ob 0:37
Odkrili močno povezavo med zdravjem črevesa in možgani
14. 9. 2024 ob 19:15
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Ekskluzivno za naročnike
Ocvrta jajca s paradižnikom
15. 9. 2024 ob 9:00
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
SEP
24
SEP
26
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
15 komentarjev
Janez Zorman
Dr. Zobec ima prašnike. Nekako ga moramo ..ukati.
debela_berta
a bejž no bejž?
debela_berta
Slovensko sodstvo=država v državi. V službi mafije!
MEFISTO
Tudi slepa kura zrno najde.
MEFISTO
Potem pa najbolj zadrti levičarji točijo krokodilje solze, ker poznavalci razmer govorijo o krivosodju in ne o pravosodju.
Kraševka
KNJIGOŽERKA, PRIDRUŽIJEM SE TVOJEMU MNENJU.
Bi pa samo še dodala spoštovana upokojena sodnika (ki jih levica "odriva") - pokončnega Ernesta Petriča in gospoda Boštjana M. Zupančiča. Tudi njiju zelo rada poslušam, ko spregovorita o zakonih, pravu in nedopustnemu "privatiziranju" PRAVA v korist stranke, ki korenini v prejšnjem REŽIMU.
Brezsramni..... ob 10,45
Res je tako.
Alojzij Pezdir
Po osamosvojitvi, demokratizaciji in politični pluralizaciji Slovenije je sodna veja oblasti ostala edina, ki praktično ni doživela diskontinuitete oz. demokratične prevetritve v obliki volitev in ustreznih kadrovskih zamenjav, ki bi ustrezale novemu demokratičnemu ustavno-pravnemu redu. Doktrinarna, kadrovska in statusna kontinuiteta sodne veje oblasti s prejšnjim nedemokratičnim in totalitarnim družbenim redom je ostala tako rekoč nedotaknjena, kar ostaja očiten razvojni problem pravosodja vse do današnjih dni.
Zato so osvobojeni "prezgodnji petelini" oz. nadležni posamezniki Zobčevega tipa za prilagodljivo večino ter še posebej za negotovo in prestrašeno vodstvo sodne veje oblasti toliko večji "kamen spotike", še posebej, če težnji vrhovnih sodniških in tožilskih funkcionarjev po "nagobčnikih" na ustih izvoljenih sodnikov in tožilcev radi javno pritegnejo tako nekateri prvaki političnih strank ter organov zakonodajne in izvršilne veje oblasti kot tudi politično servilni medijski dreserji javnega mnenja, ki jih je ravno tako strah poštene, odkrite, argumentirane in k spremembam usmerjene kritike.
Odvzemati v demokratični državi komur koli temeljno človekovo pravico do javne besede je zavrženo dejanje, toliko bolj je sprevržen poskus nadevanja "nagobčnika" demokratično izvoljenemu sodniku Vrhovnega sodišča RS ter bivšemu ustavnemu sodniku. Sramotno in žaljivo za sodno vejo oblasti ter za demokratično državo, v kateri po ustavi velja enakost vseh pred zakonom ter v kateri so z veljavno ustavo zagotovljene in varovane univerzalne temeljne človekove pravice in svoboščine - seveda tudi izvoljenih sodnikov oz. dejavnih nosilcev sodne veje oblasti.
leskoovica
Naše sodstvo - največje leglo jugokomunizma!
Hribarjev Rafko
Gre le za dvoboj:
argument MOČI // moč ARGUMENTA
Potrebno bo bolj stopiti skupaj:
zakonca Zobec, Brezigarjeva, Jaklič in množica drugih prestrašenih in nevidnih sodnikov in pravnikov. V slogi je moč, ena čebelca je mrtva čebelca, 40000 čebelc je pa armada in polni sati medu...
Če ni tožnika, ni sodnika. Zato je NUUUUUJNO opozarjanje na zblojenosti stare psevdopravne elite
pozdrav
Nujno je, da se izvede takojšnja kadrovska menjava v sodniških vrhovih in sodnem svetu ter vseh drugih pravosodnih organih.
Podobno bi se moralo zgoditi tudi v zdravstvu in v slovenski vojski.
To je povsem logičen, zdarvorazumski ukrep, saj so vsi ti odgovorni, da se ne izvedejo nujne demokratične spremebe, ki bodo zagoptovile večjo pravičnost, pošptenost in učinkovitost.
MEFISTO
Klavrno stanje v slovenskem pravosodju dokazuje, da Slovenija ni demokratična in ne pravna država.
Vzrok za tako stanje pa je v tem, da si je slovenska postkomunistčna levica prilastila vse državne podsisteme, med njimi tudi pravosodje, ki bi moralo biti nedotakljivo.
Posledic takega lastniškega odnosa do pravosodja je tudi kadrovska politika.
Preveč se namenoma ali zaradi rokohitrsrva pozablja, da tudi sodišča poleg zakonodajalca ustvarjajo pravo, zato bi se funkcija sodnika smela zaupati le v pravo najbolj posvečenim osebam. Nevzdržno je, da je lahko vsakdo, ki je politično kompatibilen, predsednik vrhovnega ali kakega drugega instančnega sodišča. Predsednik vrhovnega sodišča bi smela biti naprimer le oseba z dokazano državljansko pokončnostjo, neomadeževanostjo, izjemnim strokovnim znanjem ter z doktoratom znanosti, ki bi morala biti po državljanski, moralno etični in strokovni plati vzor vsem ostalim sodnikom ter nesporna državljanska, moralna in strokovna avtoriteta sodnikom ter državljanom.
Pri nas pa smo imeli in še imamo na funkcijah predsednikov sodišč vseh rangov pretežno eksemplarje, ki so predvsem
družbeno politični delavci na plačilnem seznamu pravosodja in karikature funkcij, ki jih zasedajo. Tako se je zgodilo, da smo na funkciji predsednika vrhovnega sodišča že imeli osebo, ki v tradicionalno demokratični državi ne bi mogla biti niti vratar na kakem najnižjem podeželskem sodišču.
Po drugi strani pa se moramo tudi z vso kritično distanco vprašati, kakšni ljudje so po srčni, moralno etični in strokovni plati sodniki, ki brez sramu na željo svojih ideoloških gospodarjev izpeljejo montirane politične procese ali zavestno obsodijo nedolžnega človeka na četrt stoletja dolgo zaporno kazen.
Kar velja za sodstvo, velja tudi za državna tožilstva vseh rangov.
Nekaj smrdi, zelo smrdi v deželici na napačni strani Alp in kot po navadi smrdi pri glavah!
APMMB2
Pred davnimi leti v sivini delavskea samoupravljanja sem se uprl parijskemu aparatčiku na neki seji, ki je obravnavala zelo strokovno problematiko, ki ji aparatčik zanesljivo ni bil kos. Ali po svojem prepričanju, ali po navodilih višjih je zahteval nemogoče, neumno.
Vrgel sem ga skozi vrata. Ob omizju, kolegov, strokovnjakov, je nastala grobna tišina. Dolgo časa si nihče ni upal spregovoriti, če ravno so vedeli, da imam prav in da sem naredil točno to, kar mora narediti stroka.
Šele čez nekaj časa so začeli šepetati, do živahnega razgovora pa ni prišlo. Tudi na naslednjih sejah je bilo dokaj turobno.
Vsi brez izhjeme pa so mi dali prav.
Podobno se danes dogaja Janu Zobcu, če prav je od tiste sivine minilo že skorajda pol stoletja in nam dopovedujejo, da živimo v demokrciji.
Ne, to kar živimo danes ni demokracije, je le malo manj temna sivina izpred petdesetih let.
Žal pa ni sivina le v pravosodju. Celotna Slovenija je zavita v sivino.
amelie
"Molčite. Drugače boste svoje življenje zapravili "
-----
Ne razumem, uredništvo, pa menda ni to nasvet ostalim ?
Zdaj ko ostalim Zobec orje ledino, naj pa molčijo?
Kraševka
Če bi imeli drugačno SODSTVO, bi imeli tudi DEMOKRACIJO.
Sodniki, ki so del "VERIGE" montiranih procesov, dobijo namesto kazni pohvalo. To se je dogajalo že za časa Tita.
Po osamosvojitvi se je vse malo "potuhnilo". Zanjih nekaj zaporednih LEVIH vlad, pa je delovalo "kot vrelec", ki je vrgen na SVETLO vse to, kar se je že dogajalo v KOMUNISTIČNI DIKTATURI.
To pomeni, "naši" imajo vedno prav. Kritike pa treba UTIŠATI, po potrebi obsoditi in ZAPRETI.
Slovenija je v Evropi vidni "otok" KOMUNIZMA in diktature, ki je vzklila leta 1945. Tudi takrat so sodili po "nareku". To zahtevajo "strici iz ozadja" tudi danes. Če kateri sodnik ne uboga, je pač sankcioniran.
Menim, da je veliko poštenih sodnikov, le "HRBTENICE" nimajo take, kot gospod Zobec.
MEFISTO
Zdaj mi pa povej, kako je videti poštenje sodnikov, ki nimajo hrbtenice!?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.