Dnevnik uporniškega duhovnika

Virgil Šček po drugi vojni. Fotografija iz knjige, izvirnik hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
POSLUŠAJ ČLANEK

Župnik Virgil Šček je dal leta 1927, v času hudega fašizma, na fresko v cerkvi naslikati Kristusovega mučitelja z obrazom Mussolinija. Ker se je po drugi svetovni vojni zelo boril za slovensko zahodno mejo, ga je tržaški škof suspendiral, Vatikan pa laiciziral. 

»Virgil Šček (1889–1948) spada med najbolj izstopajoče primorske duhovnike prve polovice 20. stoletja in predstavlja osrednjega predstavnika narodnoobrambnega gibanja primorskih Slovencev v času italijanske oblasti. Bil je aktiven na različnih področjih; poleg duhovniškega dela je opravljal tudi funkcijo poslanca v italijanskem parlamentu (1921–1924), deloval je kot pisec in urednik, organizator političnega in kulturnega življenja ter zbiralec etnografskega gradiva. Prepletanje dušnopastirskega, političnega, socialnega in kulturnega delovanja moramo razumeti kot neločljivo celoto dela za slovenski narod,« piše v uvodu nove knjige Ščekov dnevnik, ki sta ga izdali Goriška Mohorjeva družba in Študijski center za narodno spravo. Predstavitev je bila v Ljubljani, z avtorjema Renatom Podbersičem (54) in Maticem Batičem (34) se je pogovarjal Jože Možina (55).  

Kakšno je bilo življenje izjemnega domoljuba Virgila Ščeka, zakaj je Mussolini o njem izjavil, da je edini pameten poslanec v parlamentu in zakaj ga je Vatikan laiciziral? Nadaljevanje članka je dostopno naročnikom na spletno ali tiskano Domovino.

Želite prebrati članek v celoti? Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

triglav, aljažev stolp, slovenija, gore
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00