Domovina v srcu, na papirju in na svetovnem spletu

Nekega sončnega decembrskega popoldneva sem v »deželi tam spodaj« zašel v park nepoznanih dreves in od sonca rjavo ožgane, poteptane trave.  Prostoru in času primerna božično-novoletna pripeka, podkrepljena z doživeto zapetim Sinatrinim »White Christmas« naključnega uličnega kvarteta, je ustvarjala vzdušje iz prospekta za tople južne kraje.

Vročo veselodecembrsko idilo so ob odmevajočem režanju kukubare zmotili polglasni zlogi sumljivo znanega jezika. Pod z dreves visečimi šahovnicami so se možje v smešnih, kockasto obarvanih klobukih zabavali ob napeti balinarski partiji. Mladina je, uporabljajoč tako domače sočno izrazoslovje, igrala nogomet, malo stran so klepetave žene pripravljale obed.

Park, nevreden spomina, v kraju južne zemeljske poloble, je zasedla brsteča skupnost hrvaških izseljencev in če bi naokoli skakajoče kenguruje zamenjali s potepuški mačkoni, bi človek prisegel, da se je znašel sredi kakšnega kampa v Kvarnerju.

Lijepa njihova do Avstralije, Od kod lepote tvoje pa do …

Ko sem nekaj dni kasneje, naslanjajoč se ob zid Doma slovenskih izseljencev v Avstraliji, opazoval nekaj ostarelih parov, zibajočih se na približno odigrano melodijo sladke Marijane, sem vsaj za trenutek Hrvatom zavidal tisto njihovo značilno narodno (samo)zavest.

Nimam namena zatajiti mnogih slovenskih izseljenskih skupnosti, kjer skozi generacije gojijo in privzgajajo ljubezen do domovine ter zavedanje o svoji narodno-kulturni identiteti. Če kje, navsezadnje tam domoljubje še živi kot pomembna narodna vrednota, medtem ko je v domovini potisnjeno globoko na obrobje,  v pozabo in celo sram kolektivne družbene zavesti.

S primero skušam zgolj orisati razliko v nacionalnem karakterju pri tako sorodnih si sosednjih narodih, kar ima daljnosežnejše posledice, kot se zdi na prvi pogled.

(Ne)samozavest serijsko

Ne želim izpasti puritansko, a vodi me prepričanje, da kronična slovenska nesamozavest in upogljivost v sodobnih mednarodnih odnosih izvirata prav iz zatajitve lastnih narodovih korenin, kulturne in etične identitete.

 

Prav na to razliko sem pomislil ob nedavni tekmi košarkarske reprezentance v Kopru, ko je zelenec po krstnem nastopu v slovenskem dresu našim navijačem v mikrofon zapel tisto staro narodno »Kako je dobro vidjeti te opet …«. Neuspešno sem si skušal predstavljati nadobudnega hrvaškega novinca, ki v prepolni dvorani Dražena Petrovića sredi Zagreba prepeva Modrijanovo »Ti ti moja rožica …«

Venomer se čudimo Hrvatom, kako nas na mednarodnem parketu stalno žejne peljejo čez vodo, a njihova odločna samozavest sloni na trdni skali nacionalnega ponosa, začinjenega s pristnim domoljubjem in pripadnostjo svojemu narodu ter domovini.

Prav na to razliko sem pomislil ob nedavni tekmi košarkarske reprezentance v Kopru, ko je zelenec po krstnem nastopu v slovenskem dresu našim navijačem v mikrofon zapel tisto staro narodno »Kako je dobro vidjeti te opet …«. Neuspešno sem si skušal predstavljati nadobudnega hrvaškega novinca, ki v prepolni dvorani Dražena Petrovića sredi Zagreba prepeva Modrijanovo »Ti ti moja rožica …«

Kako naj bomo potem Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete?  Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.

Vrnimo Domovini domovinsko pravico

S to za Slovence tako netipično odločnostjo in samozavestjo na sceno stopa spletna Domovina. Zavedajoč, da se v ringu pridružuje velikim in močnim igralcem z neomejenim kapitalskim in/ali političnim zaledjem.

Neodvisni od teh struktur smo se medija lotili z velikim entuziazmom in nekoliko manjšim proračunom, primerljivim s kakšno uredniško plačo v osrednjih medijih.

Ob zavedanju, da jim na številnih področjih ne moremo konkurirati, bomo skušali unovčiti tiste prednosti, ki gredo nam v prid.

Domovino (spletno in tiskano) za vas ustvarja ekipa mladih, izobraženih in razgledanih ljudi, polnih ustvarjalnih idej, predvsem pa dojemljivih do trendov sodobnega, hitro spreminjajočega se sveta.

Odvisni želimo biti zgolj od vas, spoštovani bralci. Na vas se obračamo z upanjem in pričakovanjem, da nam omogočite ustvarjati medij, ki bo rasel v skladu z našimi idejami in predstavami.

Vaša podpora v obliki letne naročnine bi nas utrdila v prepričanju, da smo zastavili pravo pot, morda takšno, ki še ni shojena s strani obstoječih slovenskih medijev.

Le s skupnimi močmi nam lahko uspe vrniti Domovini domovinsko pravico. Če vas bomo pri tem razočarali, boste naši najpravičnejši sodniki.