Dr. Avbelj ob porazni statistiki Slovenije na ESČP: Sodni sistem v Sloveniji nazaduje

Pred kratkim je na družbenih omrežjih zaokrožila statistika, na podlagi katere smo lahko izvedeli, da je Slovenija druga najslabša država v Evropi po deležu sodb, ki jih obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice. Slabša je samo še Madžarska.

Zakaj je situacija na področju spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji tako alarmantna, ali gre za verodostojno statistiko, in kakšne so morebitne rešitve za slovensko sodstvo, smo povprašali pravnega strokovnjaka, dr. Mateja Avblja.

Slabša od nas samo še Madžarska

Po uradnih podatkih Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je Slovenija država z drugim največjim deležem sodb z vsaj eno kršitvijo človekovih pravic v postopkih, v katerih je naša država bila tožena pred ESČP. Ta odstotek je skoraj 92-odstoten. Za nami je samo še Madžarska s 94-odstotnim deležem.

Slovenija je tudi druga najslabša, če upoštevamo število sodb s kršitvijo človekovih pravic na milijon prebivalcev (164,5 na milijon prebivalcev). Za nami je v tej statistiki le še Malta z 215 takimi sodbami na milijon prebivalcev.

Najmanjši delež sodb z vsaj eno kršitvijo človekovih pravic v postopkih pred ESČP ima po tej statistiki Švedska s približno 40%, najmanj spornih sodb na milijon prebivalcev pa ima Nemčija z 2,4 spornih sodb na milijon prebivalcev. Slovenija je tako na področju kršitev človekovih pravic slabša celo od Poljske, Bolgarije, Romunije in Slovaške.

V celotnem obdobju našega članstva v Svetu Evrope (v okviru katerega deluje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice), torej od leta 1993, je bila Slovenija stranka v postopkih sodišča 373-krat, od tega pa so kršitve človekovih pravic sodniki zaznali 342-krat.

Avbelj: Rešitev je sprememba sodne paradigme

O tem, zakaj ima Slovenija tako slabo statistiko, kaj v praksi to pomeni za slovensko sodstvo (ter tudi za naše ustavno sodišče) in kakšne so morebitne rešitve, s katerimi bi lahko to stanje popravili, smo povprašali pravnega strokovnjaka, dr. Mateja Avblja.

Kot je opozoril profesor Avbelj, statistika, ki je zaokrožila na družabnem omrežju Twitter, ni popolna. V njej na primer ni držav, ki niso članice EU, npr. Ukrajine, Srbije, Armenije, Gruzije, Moldavije in Združenega kraljestva, pa tudi Rusije ne, ki sicer ni več članica Sveta Evrope, je pa bila vse do lanskega leta, nakar so jo izključili iz te organizacije zaradi invazije na Ukrajino. Ukrajina, Armenija in Rusija imajo npr. še slabšo statistiko od slovenske. Boljši prikaz stanja si lahko pogledate na podstraneh ESČP.

Kronični slovenski problem je po Avbljevem mnenju trajanje sodnih postopkov, nanj vezana pravica do učinkovitega sodnega varstva ter posledično poštenega sojenja. Čeprav smo pred Odborom ministrov Sveta Evrope po diplomatski plati dosegli razglas, da sodni zaostanki v Sloveniji niso več sistemski problem, pa je povsem jasno, da slovenski sodni sistem ne le stagnira, temveč da že nazaduje, je opozoril Avbelj.

Rešitev je po Avbljevem mnenju v spremembi sodne paradigme. Namesto da na prvo mesto nenehno postavljamo sindikalna vprašanja, bi bilo treba sodstvo zasnovati kot učinkovito oblastveno storitev za državljane, ki prek ustaljene sodne prakse na predvidljiv in obstojen način preprečuje in razrešuje spore med posamezniki. Fokus je torej od sodnikov treba preusmeriti k državljanom kot (ne)prejemnikom njihovih storitev, je za naš medij povedal dr. Matej Avbelj.

Kar se tiče ustavnega sodišča, pa je to v trenutni sestavi tako ali tako razgradilo večino temeljev te nekoč ugledne in spoštovane institucije, tako da jo bo treba dejansko graditi znova. Brez temeljitih sprememb tako ni mogoče več pričakovati niti ohranjanja obstoječega, že tako ali tako nevzdržnega stanja. Samo še slabše bo, je dodal Avbelj.