Dr. Ihan: Zaradi te novinarske akcije bodo ljudje pri zdravniku zanikali težave, da ne bi prišli na tisto listo
POSLUŠAJ ČLANEK
Včerajšnja skupna nujna seja Odbora za zdravje in Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je imela le eno točko dnevnega reda: »Nepotrebne smrti ter diskriminatorna in nezakonita obravnava starostnikov v domovih starejših občanov«.
Sejo s tem naslovom je sklicala poslanska skupina Levice. Na sejo so bili povabljeni predstavniki Vlade, zdravniki in drugi predstavniki stroke.
Značilnost te seje je bila, da so politiki govorili le na začetku, ob nastopih predstavnikov zdravstvene stroke in drugih ljudi v prvih vrstah boja proti koronavirusu pa so vse bolj ostajali brez besed. Še prejšnji teden udarna politična tema, zaradi katere je leva opozicija napovedovala interpelacije kar dveh ministrov, je tako zdaj iz medijev povsem poniknila, ugotavljamo v komentarju uredništva.
Po več kot šesturni debati je bila seja ob 23. uri prekinjena in se bo nadaljevala v naslednjih dneh.
V imenu predlagateljev je Primož Siter (Levica) kot razlog za sklic seje poudaril dve glavni točki.
V prvi vrsti je izpostavil statistiko, ki kaže visok delež smrti v domovih za starejše občane zaradi bolezni Covid-19. Omenil je, da je nerazumljivo, da so starostniki ob tretjinski zasedenosti kapacitet v bolnišnici vseeno umirali po domovih. Vlado je obtožil, da ni upoštevala Zakona o nalezljivih boleznih, ki »zahteva, da je za okužene potrebna popolna osamitev v pooblaščenem zdravstvenem zavodu,« hkrati pa poudaril, da domovi za starejše občane »niso zdravstveni zavod«.
V drugi točki je predlagatelj kritiziral sporno prakso domnevnih seznamov, ki naj bi jih delali konziliji zdravnikov. Sitar se je navezal na Zakon o pacientovih pravicah in Ustavo: »Odločevalec o svojem zdravljenju je pacient - ne minister, ne predsednik vlade, ne konzilij, ne zdravnik.«
https://twitter.com/strankalevica/status/1270393834728566785?s=20
Minister za zdravje, Tomaž Gantar je v svojem govoru predstavil dokument Svetovne zdravstvene organizacije, ki poudarja, da se je Slovenija uspešno spopadla z epidemijo. Tudi v njihovih smernicah piše, da »bolniki dobijo ustrezno zdravstveno oskrbo doma ali v ustreznih socialno varstvenih ustanovah«. Prestavljanje obolelih z različnimi kroničnimi obolenji iz domov v bolnišnice pa je po njegovem mnenju lahko odgovorno za »dodaten stres, ki je lahko tudi razlog za kasnejšo smrt.«
Močno je zanikal obstoj tako imenovanih seznamov za odstrel. Dejal je, da je "sprijena in sprevržena misel, da bi obstajali seznami, da se določenih ljudi ni želelo zdravit ali pa da se jih je že vnaprej obsodilo na to, da bodo smrt dočakali v domovih za starejše občane.«
Poudaril je, da je kljub nestrinjanju odredil nadzor in je prepričan, da bo le ta dokazal, da so delali dobro.
Bivši minister dr. Dušan Keber, ki je nastopil tudi v Tarči, je dejal, da njegov namen ni »kritiziranje slovenskih zdravnikov«, ampak da želi, da se opravi nadzor. Ob tem je dejal, da upa, da se bodo v prihodnje »vsi oboleli iz domov zdravili v bolnišnici, dokler niso kapacitete blizu polne zasedenosti.«
Glede spornih seznamov je dejal, da so mu direktorji nekaterih domov povedali, »da več kot polovico oskrbovancev ne bi bilo primernih za bolnišnično zdravljenje«. Dejal je, da je to obsojanja vredna praksa in kritiziral poenostavljen obrazec, ki so jih morali izpolnjevati zdravniški konziliji.
Epidemiolog dr. Alojz Ihan je sprva povedal, da je imel hude pomisleke, ali bi sploh sodeloval v razpravi. V njegovi stroki namreč ni poveljniškega ali uredniškega načina odgovornosti, ampak le osebna odgovornost: »Napačno sporočilo take seje je, da smo zdravniki moralno tako šibki, da zadošča en sam list, en sam namig od zgoraj, da bomo izdali svojega pacienta in ga poslali v smrt.« Poudaril je, da to seveda ni res.
»Zaradi ene novinarske akcije, izstreljene v napačno tarčo, bodo stari ljudje še mesece ali kakšno leto zanikali svoje težave med obiskom pri zdravniku, ker jih bo strah, da jih bo zdravnik uvrstil na eno izmed tistih list«, je še dejal.
Kljub temu je poudaril, da bi bilo potrebno izvesti analizo, vendar da bi normalen nadzor »popolnoma nenormalnih okoliščin«, lahko naredil več škode kot koristi. »V tem trenutku ne potrebujemo nekoga, ki bo kljukal, kaj vse je šlo narobe«, ampak strategijo, »da se pripravimo na jesen.«
Ihan je še poudaril, da je za nizko smrtnost v domovih ključno zajeziti epidemijo izven domov, saj še nihče na svetu do sedaj ni iznašel učinkovitega načina, da prepreči vnos virusa v domove z ranljivo populacijo.
S tega vidika je Janševa vlada s protikoronavirusnimi ukrepi dosegla velik uspeh in pomembno zmanjšala obolelost in smrtnost v domovih. Omejitev širjenja virusa v okolju pa bo ključna tudi ob morebitnem drugem valu okužb.
Brez izjem so se razpravljavci strinjali o tem, da so domovi za starejše že leta prostorsko, tehnično in kadrovsko podhranjeni. Epidemija je v resnici le izpostavila probleme, ki se že leta kopičijo sistemu delovno varstvenih zavodov. Kljub kroničnim težavam domov za starejše, pa je bil v tej situaciji večji problem akutno pomanjkanje zaščitne opreme v prvih tednih krize, o kateri je bilo prelitega že mnogo črnila.
Seje so se udeležili tudi predstavniki, ki so bili v prvih vrstah v primeru enega izmed žarišč epidemije v Šmarju pri Jelšah.
Župan tega kraja, Matija Čakš je poudaril, da je po prvi okužbi v njihovi šoli (ki je ena izmed večjih v Sloveniji z več kot 1000 učenci), dobil navodila, da mora ves čas sodelovali z NIJZ, ki pa so bili sprva zelo neodzivni. »Šele pozno zvečer smo dobili nekoga, ki nam je zabičal, da ne smemo zapreti šole, da gre za manjšo okužbo in naj ne širimo panike.«
»Smo lokalna skupnost z dobrih 10 000 prebivalci, če že nismo vsi v sorodu, se vsaj poznamo, hudo nam je bilo za vsakega babico in dedka, ki je umrl v domu,« in poudaril, da je naslov seje o nesmiselnih žrtvah žaljiv za vse tiste, ki so se vsak dan po več kot 12 ur borili z epidemijo.
https://twitter.com/jelka_godec/status/1270433732143599618?s=20
V nadaljevanju krize je poudaril zelo dobro sodelovanje z vodstvom doma upokojencev, ekspertno skupino z ministrstva in strokovno skupino iz Splošne bolnišnice Celje, ki je delovala pod vodstvom strokovnega direktorja mag. Franca Vindišarja, ki je bil prav tako na seji.
Direktorica tamkajšnjega doma, Gordana Drimel pa je razložila, da mnogi oboleli niso želeli bolnišničnega zdravljenja, večkrat so ga zavrnili tudi svojci. Poudarila je, da so imeli na začetku velik problem, ker prvi okuženi niso imeli znakov okužbe. »Takrat smo vedeli, da se zadeve ne bodo odvijale tako, kot so pričakovali,« je še dejala.
V Domu za starejše občane v Šmarju pri Jelšah so sicer zabeležili 124 okužb, 86 oskrbovancev je ozdravelo. Od 27, ki so odšli v bolnišnico, jih je umrlo 15, od tistih, ki so ostali v domu, jih je umrlo 23. Povprečna starost umrlih je bila 86, večina pa je imela pridružena obolenja.
Sejo s tem naslovom je sklicala poslanska skupina Levice. Na sejo so bili povabljeni predstavniki Vlade, zdravniki in drugi predstavniki stroke.
Značilnost te seje je bila, da so politiki govorili le na začetku, ob nastopih predstavnikov zdravstvene stroke in drugih ljudi v prvih vrstah boja proti koronavirusu pa so vse bolj ostajali brez besed. Še prejšnji teden udarna politična tema, zaradi katere je leva opozicija napovedovala interpelacije kar dveh ministrov, je tako zdaj iz medijev povsem poniknila, ugotavljamo v komentarju uredništva.
Po več kot šesturni debati je bila seja ob 23. uri prekinjena in se bo nadaljevala v naslednjih dneh.
Levica zahteva nadzor
V imenu predlagateljev je Primož Siter (Levica) kot razlog za sklic seje poudaril dve glavni točki.
V prvi vrsti je izpostavil statistiko, ki kaže visok delež smrti v domovih za starejše občane zaradi bolezni Covid-19. Omenil je, da je nerazumljivo, da so starostniki ob tretjinski zasedenosti kapacitet v bolnišnici vseeno umirali po domovih. Vlado je obtožil, da ni upoštevala Zakona o nalezljivih boleznih, ki »zahteva, da je za okužene potrebna popolna osamitev v pooblaščenem zdravstvenem zavodu,« hkrati pa poudaril, da domovi za starejše občane »niso zdravstveni zavod«.
V drugi točki je predlagatelj kritiziral sporno prakso domnevnih seznamov, ki naj bi jih delali konziliji zdravnikov. Sitar se je navezal na Zakon o pacientovih pravicah in Ustavo: »Odločevalec o svojem zdravljenju je pacient - ne minister, ne predsednik vlade, ne konzilij, ne zdravnik.«
https://twitter.com/strankalevica/status/1270393834728566785?s=20
Gantar je pohvalil odziv na krizo
Minister za zdravje, Tomaž Gantar je v svojem govoru predstavil dokument Svetovne zdravstvene organizacije, ki poudarja, da se je Slovenija uspešno spopadla z epidemijo. Tudi v njihovih smernicah piše, da »bolniki dobijo ustrezno zdravstveno oskrbo doma ali v ustreznih socialno varstvenih ustanovah«. Prestavljanje obolelih z različnimi kroničnimi obolenji iz domov v bolnišnice pa je po njegovem mnenju lahko odgovorno za »dodaten stres, ki je lahko tudi razlog za kasnejšo smrt.«
Močno je zanikal obstoj tako imenovanih seznamov za odstrel. Dejal je, da je "sprijena in sprevržena misel, da bi obstajali seznami, da se določenih ljudi ni želelo zdravit ali pa da se jih je že vnaprej obsodilo na to, da bodo smrt dočakali v domovih za starejše občane.«
Poudaril je, da je kljub nestrinjanju odredil nadzor in je prepričan, da bo le ta dokazal, da so delali dobro.
Dr. Keber ne kritizira zdravnikov
Bivši minister dr. Dušan Keber, ki je nastopil tudi v Tarči, je dejal, da njegov namen ni »kritiziranje slovenskih zdravnikov«, ampak da želi, da se opravi nadzor. Ob tem je dejal, da upa, da se bodo v prihodnje »vsi oboleli iz domov zdravili v bolnišnici, dokler niso kapacitete blizu polne zasedenosti.«
Glede spornih seznamov je dejal, da so mu direktorji nekaterih domov povedali, »da več kot polovico oskrbovancev ne bi bilo primernih za bolnišnično zdravljenje«. Dejal je, da je to obsojanja vredna praksa in kritiziral poenostavljen obrazec, ki so jih morali izpolnjevati zdravniški konziliji.
Zdravniki so za svoje odločitve osebno odgovorni
Epidemiolog dr. Alojz Ihan je sprva povedal, da je imel hude pomisleke, ali bi sploh sodeloval v razpravi. V njegovi stroki namreč ni poveljniškega ali uredniškega načina odgovornosti, ampak le osebna odgovornost: »Napačno sporočilo take seje je, da smo zdravniki moralno tako šibki, da zadošča en sam list, en sam namig od zgoraj, da bomo izdali svojega pacienta in ga poslali v smrt.« Poudaril je, da to seveda ni res.
»Zaradi ene novinarske akcije, izstreljene v napačno tarčo, bodo stari ljudje še mesece ali kakšno leto zanikali svoje težave med obiskom pri zdravniku, ker jih bo strah, da jih bo zdravnik uvrstil na eno izmed tistih list«, je še dejal.
Kljub temu je poudaril, da bi bilo potrebno izvesti analizo, vendar da bi normalen nadzor »popolnoma nenormalnih okoliščin«, lahko naredil več škode kot koristi. »V tem trenutku ne potrebujemo nekoga, ki bo kljukal, kaj vse je šlo narobe«, ampak strategijo, »da se pripravimo na jesen.«
Ihan je še poudaril, da je za nizko smrtnost v domovih ključno zajeziti epidemijo izven domov, saj še nihče na svetu do sedaj ni iznašel učinkovitega načina, da prepreči vnos virusa v domove z ranljivo populacijo.
S tega vidika je Janševa vlada s protikoronavirusnimi ukrepi dosegla velik uspeh in pomembno zmanjšala obolelost in smrtnost v domovih. Omejitev širjenja virusa v okolju pa bo ključna tudi ob morebitnem drugem valu okužb.
Dr. Alojz Ihan: "S to razpravo se ustvarja vtis, da lahko vsak ministrov gib zdravnika tako premakne, da bo svojega pacienta dal na odpad."
Kronični bolniki so domovi za starejše
Brez izjem so se razpravljavci strinjali o tem, da so domovi za starejše že leta prostorsko, tehnično in kadrovsko podhranjeni. Epidemija je v resnici le izpostavila probleme, ki se že leta kopičijo sistemu delovno varstvenih zavodov. Kljub kroničnim težavam domov za starejše, pa je bil v tej situaciji večji problem akutno pomanjkanje zaščitne opreme v prvih tednih krize, o kateri je bilo prelitega že mnogo črnila.
Župan Čakš: "Naslov seje je žalitev za vse nas"
Seje so se udeležili tudi predstavniki, ki so bili v prvih vrstah v primeru enega izmed žarišč epidemije v Šmarju pri Jelšah.
Župan tega kraja, Matija Čakš je poudaril, da je po prvi okužbi v njihovi šoli (ki je ena izmed večjih v Sloveniji z več kot 1000 učenci), dobil navodila, da mora ves čas sodelovali z NIJZ, ki pa so bili sprva zelo neodzivni. »Šele pozno zvečer smo dobili nekoga, ki nam je zabičal, da ne smemo zapreti šole, da gre za manjšo okužbo in naj ne širimo panike.«
»Smo lokalna skupnost z dobrih 10 000 prebivalci, če že nismo vsi v sorodu, se vsaj poznamo, hudo nam je bilo za vsakega babico in dedka, ki je umrl v domu,« in poudaril, da je naslov seje o nesmiselnih žrtvah žaljiv za vse tiste, ki so se vsak dan po več kot 12 ur borili z epidemijo.
https://twitter.com/jelka_godec/status/1270433732143599618?s=20
V nadaljevanju krize je poudaril zelo dobro sodelovanje z vodstvom doma upokojencev, ekspertno skupino z ministrstva in strokovno skupino iz Splošne bolnišnice Celje, ki je delovala pod vodstvom strokovnega direktorja mag. Franca Vindišarja, ki je bil prav tako na seji.
Direktorica tamkajšnjega doma, Gordana Drimel pa je razložila, da mnogi oboleli niso želeli bolnišničnega zdravljenja, večkrat so ga zavrnili tudi svojci. Poudarila je, da so imeli na začetku velik problem, ker prvi okuženi niso imeli znakov okužbe. »Takrat smo vedeli, da se zadeve ne bodo odvijale tako, kot so pričakovali,« je še dejala.
V Domu za starejše občane v Šmarju pri Jelšah so sicer zabeležili 124 okužb, 86 oskrbovancev je ozdravelo. Od 27, ki so odšli v bolnišnico, jih je umrlo 15, od tistih, ki so ostali v domu, jih je umrlo 23. Povprečna starost umrlih je bila 86, večina pa je imela pridružena obolenja.
Povezani članki
Zadnje objave
S pohodi za življenje širijo veselje do življenja
20. 9. 2024 ob 18:04
Izrael je izvedel obsežne zračne napade na južni Libanon
20. 9. 2024 ob 15:00
Asta Vrečko zapustila sejo. Poslanka NSi: »To je višek nesramnosti!«
20. 9. 2024 ob 12:30
Obiščite Domovino na sejmu MOS v Celju - še danes in jutri, v hali C
20. 9. 2024 ob 9:34
Gejevske in lezbične študije na Filozofski fakulteti
20. 9. 2024 ob 6:00
Šef zapora na Dobu Domovini grozi s policijo
19. 9. 2024 ob 17:00
NSi ministrico poziva k odstopu, Golob jo še vedno podpira
19. 9. 2024 ob 14:14
Ekskluzivno za naročnike
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
SEP
21
PGD Sostrofest
19:00 - 21:00
SEP
24
SEP
26
SEP
28
Odprta kuhna v Slovenj Gradcu
11:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
6 komentarjev
Drugace misleci
Menim, da se je zadeva zapeljala v napačno smer. Sedaj vsak zagovarja »svoje« in kritizira »njihove«.
Kot da se nekako obsoja zdravnike, da so v času krize s COVID-19 ravnali malomarno in niso želeli prevzeti skrb za ljudi.
NE, NI RES (z izjemo morda zdravnikov v Bolnici Ptuj, kjer pa razmere premalo poznam).
Obsoja se tiste, ki so želeli, da se ti »vložni listi« in tako zastavljene karakteristike sploh pripravijo na takšen rokohitrski način in ob ne najbolj primernem času.
Če prav razumem, se večina zdravniške stroke strinja, da je bila to napaka in velika neumnost. Mnogi zato tega niso želeli izpolnjevati. Prepričan sem, da mnogi tega tudi niso ali pa ne bi upoštevali, kot pravi dr. Ihan.
Ni napaka ne Levice in novinarjev, da je nekdo z ministrstva za zdravje (morda ob strokovni podpori?) izdal navodilo, da se to pripravi na tako neprimeren način in ob neprimernem času v izrednih okoliščinah. Vsi smo vendarle videli, da je na tem listu jasna rubrika ali naj se nekoga pošlje v bolnico ali ne. In nekdo naj bi to ocenil na osnovi 2-3 minutnega pregleda kartoteke. Brez, da bi človeka sploh videl. Ne da bi o tem seznanil svojce. Hudo narobe! Posamezni listi res niso spisek. Naj pa bi bili napotilo kako ravnati. Nekdo si je te neprimerne liste izmislil in jih sili v izpolnjevanje. Ta bi moral zanje odgovarjati.
Sicer pa.
Kot pišete v članku je v DSO Šmarje umrlo 23 ljudi (in še 15 v bolnišnici). Nekje sem zasledil podatek da je v vseh slovenskih DSO umrlo več kot 60 ljudi (in še nekaj čez 20 stanovalcev DSO v bolnišnici). Skratka cca vseh ¾ umrlih iz DSO je umrlo v domovih in ne bolnišnicah,
Naj se odredi resen, neodvisen strokovni nadzor (po možnosti iz tujine) ali so:
1. Vsi tisti ki so umrli v domovih zares bili neprimerni za zdravljenje v bolnišnici?
2. Ali so med umrlimi tudi taki, za katere so bili pripravljeni ti vložni listi? Kakšno je bilo mnenje o tem ali naj gredo v bolnišnico?
3. Kdo in na osnovi česa se je odločil, da se ljudi, ki so potem umrli v domovih ne napoti v bolnišnico?
Prepričan sem, da bi na osnovi takšne analize hitro dobili odgovor kaj se je v resnici dogajalo in kakšno (če sploh) vlogo so imeli pri tem ti nesrečni listi.
AlojzZ
Nekaj se govoriči o visoki smrtnosti v DSO. Ja, ta je 100 % !!!
Enkrat vsak človek pač umre in DSO so temu namenjeni. Če je to človekoljubno, je sledeče vprašanje.
Kraševka
Preden so DOMOVE zaradi KARANTENE zaprli za obiske, so SVOJCEM ponudili možnost, da SVOJCA SPREJMEJO DOMOV. Kdor se sedaj, kot sorodnik oglaša, da ni mogel obiskovati svojih mater, očetov, babic, naj se vpraša, ali je bil sam dovolj požrtvovalen, da bi zadnja dva meseca skrbel za svojce?
Friderik
"....brez obžalovanja in opravičila...prizadetim..." ugotavlja komentar uredništva. Boljševikov ne pripraviš do tega samouvida. Za njih to ni vrednota. Njih zanima samo in zgolj oblast. Cena ni važna.
Alojzij Pezdir
Zlonamerna in lažniva obtožba "mesečnikov" Levice kot naslov izsiljene politične obravnave v dveh odborih DZ RS: »Nepotrebne smrti ter diskriminatorna in nezakonita obravnava starostnikov v domovih starejših občanov«.
Epidemiolog, univ. prof. dr. Alojz Ihan na omenjenemu parlamentarnemu izsiljenemu političnemu linču : »Zaradi ene novinarske akcije, izstreljene v napačno tarčo, bodo stari ljudje še mesece ali kakšno leto zanikali svoje težave med obiskom pri zdravniku, ker jih bo strah, da jih bo zdravnik uvrstil na eno izmed tistih list«.
Ali bo kdo od nekrofilsko sprevrženih populističnih teroristov opozicijske Levice in od brezvestnih medijskih "lovcev na človeške glave" (iz informativnega uredništva državne TV Slovenija in iz drugih medijev pod ideološko-političnim nadzorom in terorjem političnih aktivistov cehovskega DNS ter trajno "zapriseženih" in zvestih podpisnikov zloglasnega proti-janšističnega pamfleta 571 iz časov prve Janševe vlade) kdaj izprašal svojo osebno, človeško, poklicno, državljansko in politično vest?
Ali se bo kdo od sovražno popadljivih in populistično senzacionalističnih "mesečnikov" med parlamentarnimi politiki in kdo od poklicnih medijskih "lovcev na človeške glave" ter vztrajnih "zgagarjev" v javnem prostoru končno kdaj za svoje človeške in profesionalne nedostojnosti in nesramnosti (ki jih je - zavestno ali nezavedno - v javnosti izrekel ter z njimi - hote ali nehote - povzročil zdravnikom, medicinskim sestram in drugemu negovalnemu osebju v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, domovi za ostarele ... boleče krivice in spodbudil pogubno nezaupanje ter strah) javno opravičil?
Veš politik/novinar svoj dolg? Ali boš vseskozi in do zadnjega diha alibično kričal in s prstom kazal: "Pekel so drugi!"
Kraševka
To kar počenja TARČA na RTV, v času Corona KRIZE, je nedopustno. Sama mislim, da bi moralo biti KAZNIVO, če Nacionalka, v veliki krizi NAROD vznemerja, namesto, da bi ga POMIRJALA. Kdo jim je dal "svobodo", da si jemljejo pravico lagati, blatiti, DELATI DRŽAVNI UDAR....? Naša Nacionalka (ki to ni), dela samo za Levi pol. Marsikaterega Desnega politika naredi "politično mrtvega", kar je nedopustno. Toda, to, da se spravlja na zdravstveno OSEBJE, kjer so ljudje v tej KRIZI, dobesedno IZGOREVALI in v težkih pogojih garali po 12 ur dnevno, pa lahko štejemo že pod VELIKO KAZNIVO DEJANJE NOVINARJEV, ker blatijo poštene ljudi. Ti ljudje, ki so delali v BOLNIŠNICAH in v DOMOVIH za starejše, bi morali biti na RTV prikazovani, kot HEROJI. Medtem, ko so nekateri DRŽAVNI USLUŽBENCI in NOVINARJI, doma kuhali kavo in gledali TV, so zdravstveni delavci bili IZPOSTAVLJENI OKUŽBAM, medtem, ko so reševali človeška ŽIVLJENJA. Kaj ni ZLOČIN, da take ljudi blatiš? Zdravniki res ne morejo narediti čudeža, da bi vse 85-letnike, z več kroničnimi bolezni pozdravili tudi za COVID-19. Poglejmo po svetu, koliko takih ljudi so uspeli pozdraviti. Pri nas v Sloveniji jih je ozdravelo, kar velik %. Jaz vsem ZDRAVNIKOM in drugemu zdravstvenu osebju, po Bolnicah in Domovih samo ČESTITAM ! Zahtevam pa, da preuredimo RTV, da bi postala NACIONALKA in ne "ubijalka poštenih ljudi". Koliko ljudem je odvzela naša RTV dostojanstvo, ker jih je lažnivo OBLATILA. Take novinarke, ki ljudem jamljejo DOSTOJANSTVO in dobro ime, so mnogo hujše, kot navadne prostitutke. Težko bi človek dobil primerno besedo, kajti LAŽNJIVKA, je premila beseda, prej HUJSKAČ, ali KRIMINALEC, ker marsikoga OROPAJO dobrega imena.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.