Dr. Samo Zver, Delo: Kri in denar

Dr. Samo Zver v komentarju Kri in denar za Delo piše o dolgotrajnem opozarjanju na nepravilnosti, ki so vezane na poslovni model Zavoda RS za transfuzijsko medicino (ZTM), pri katerem poskuša spremeniti »utečeno dolgoletno prakso avtoritarnega in v lastne finančne koristi usmerjenega delovanja ZTM«, ki »poteka s prikritim sodelovanjem tistih, ki bi morali ZTM nadzirati, upravljati in skrbeti za njegovo pošteno nedobičkonosno delovanje«.  

Opiše tudi dva konkretna primera sožitja zaslužka in stoke na ZTM. Prvi je inaktivacija patogenov s psoralenom v krvnih pripravkih, ki ga na ZTM še vedno uporabljajo, čeprav »najnovejše raziskave kažejo, da dodatek amotosalena ne zmanjša in ne vpliva na pogostnost bakterijskih okužb, vpliva pa na delovanje trombocitov v krvnem pripravku, saj zmanjša njihovo učinkovitost za 20−25 odstotkov. Posledično se lahko, paradoksalno, pojavijo celo pogostejše in obsežnejše krvavitve pri bolnikih, ki prejmejo tako obdelane trombocite, ker že krvavijo. Poleg tega dodani amotosalen (psoralen) krvni pripravek podraži za skoraj 170 evrov, število trombocitov v pripravku pa mora biti večje, zato namesto šestih krvodajalcev potrebujemo trombocite osmih«. Davkoplačevalci tako milijon na leto plačujemo za nekaj, kar nam ne prinaša dodatne koristi.  

Drugi primer je kriobanka, v kateri hranijo zamrznjene celice in tkiva. »Kriobanka deluje v okviru ZTM in za hrambo KMC za skoraj 600 hematoloških bolnikov izdaja UKC Ljubljana močno zasoljene, oderuške račune, ki jih zato sam na kliniki ne podpisujem in posledično tudi ne plačujemo ZTM,« piše Zver. ZTM namreč za strošek hrambe krvotvornih matičnih celic za enega bolnika za obdobje petih let računa 6588 evrov, z začetnim zamrzovanjem skupaj 7010 evrov. V tujini je ta storitev precej cenejša.  Kri in denar

Celoten komentar lahko preberete na spletni strani Dela.