Drugi val korone: kaos na Zahodu

Peter Jerman
Vir foto: pixabay
Skoraj povsod po Evropi je v zadnjih tednih drugi val pandemije korona virusa močno udaril in povzročil novo zaostritev ukrepov. Nočne policijske ure in ustavitev nočnega življenja so postale norma od Rima do Bruslja.Tudi na Nizozemskem, kjer je vlada do pred kratkim vodila bolj kot ne mehko politiko do pandemije, je predsednik vlade Mark Rutte odredil prepoved nošenja ali pitja alkohola v javnosti po osmi uri večer.

A kljub novim ostrim posegom v javno življenje se število okužb nevarno veča, ne samo na Zahodu, ampak tudi pri nas v Sloveniji. Zdi se, da bo potrebno pandemijo spet začeti jemati veliko bolj resno, najmanj tako kot smo jo spomladi.

V Sloveniji je bilo v tem času ponovno veliko govora o uvedbi novih vladnih ukrepov, med katerimi je tudi omejitev nočnega gibanja ljudi oz. t.i. »policijska ura.« Čeprav javna razprava poteka že dolgo, pa se oči slovenske javnosti premalokrat usmerijo v tujino, kjer je v tamkajšnjih družbah odnos do epidemije precej bolj poenoten. Sicer to ne velja povsod, a prevladuje vtis, da so se v zahodnoevropskih državah vse družbene sile združile v boju proti virusu. Prav zaradi tega so v teh državah vlade in opozicije razvile bolj konstruktivne odnose, česar nismo opazili v Sloveniji.

 Simbolični ukrepi za politične točke


Ne glede na različne situacije v zahodonoevropskih državah smo lahko povsod opazili bolj ali manj podobne ukrepe. Restavracije, kavarne, bari in nočni klubi so zaprti, alkohol je postal ponoči tako ilegalen kot ostale droge, v nekaterih mestih in celo regijah je nočno življenje prepovedano. Trgovine se počasi zapirajo, enako velja za kina in gledališča.

Veliko tujih medijev in vlad posveča pozornost vlogi mladih pri prenašanju virusa, s čemer vsaj nekateri posredno priznajo, da so cilj ukrepov prav oni. A kaj ko mladi v večini primerov niso krivi za prenašanje virusa in zato, da se ponoči le malo ljudi okuži. Sedaj ko so zaprti vsi lokali in vse aktivnosti, kjer se lahko mladi srečujejo in sprostijo, se okužbe še vedno večajo.

Zdi se, da je tukaj večina vlad zgrešila tarčo in se lotila mladih, saj jim to najmanj politično škodi. Dijaki in študenti niso ključni za delovanje gospodarstva, poleg tega pa so mladi splošno manj politično aktivni in torej niso potencialna volilna grožnja za te vlade.

To velja tudi za lastnike kavarn, barov in restavracij. Medtem ko bodo velike verige kot McDonald's preživele, bodo majhni lastniki najverjetneje šli v bankrot. Še posebej, ker jim vlade večinoma nudijo premalo finančne podpore. Tipičen primer je Nizozemska, kjer so vsi bari, kavarne in restavracije zaprti za naslednje štiri tedne, a jim je vlada dala le 2.500€ pomoči, kar je glede na nizozemske razmere zelo malo.
V Sloveniji se ne bi smeli prepirati o strogosti ukrepov ali o vlogi mladih ali celo protestnikov v prenašanju virusa, ampak se poenotiti v boju proti pandemiji virusa.

Ali je rešitev v ponovnem zaprtju (lock-down)?


V resnici in to stroka počasi vse bolj ugotavlja, prihaja do največ okužb na delovnem mestu (sploh kadar delavci niso zaščiteni), kar je sicer bilo znano že pred novimi ukrepi. V Belgiji so zato zdravniki odkrito povedali, da če država ne bo šla v omejitev javnega življenja, se bo zdravstveni sistem zlomil.

Seveda pa vlade, še posebej tiste, kjer imajo vodilno vlogi klasične liberalne stranke (npr. Francija, Belgija, Nizozemska), nočejo ponovnega lockdowna, ker bi ta ponovno ustavil gospodarstvo. A virus ne posluša politikov in ima samo en cilj - se razmnoževati, zato bo prej kot slej najverjetneje treba spet ponoviti stroge ukrepe iz spomladi, ker se bodo sicer zdravstveni sistemi očitno zlomili veliko prej kot pandemija.

Nekatere vlade to tudi počasi ugotavljajo, saj je ravno v minulem tednu novi belgijski  minister za zdravje Vandenbroucke priznal, da je situacija v Bruslju in Valoniji katastrofalna in »da se pripravlja epidemiološki tsunami.«

Pri nas je premier Janez Janša v svojem nedavnem govoru povedal, da so prva prioriteta njegove vlade življenja in šele nato gospodarstvo. Te besede morata upoštevati tako vlada kot opozicija, saj je trenutno stanje v Sloveniji veliko slabše kot spomladi, ko je bila slovenska družba veliko bolj enotna.

Zato se v Sloveniji ne bi smeli prepirati o strogosti ukrepov ali o vlogi mladih ali celo protestnikov v prenašanju virusa, ampak se poenotiti v boju proti pandemiji virusa Covid-19 in začeti izvajati ukrepe, ki bodo napadli prave razloge za širjenje virusa.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

zadnja vecerja, film
[Gledali smo] Zadnja večerja – Z duhovno in teološko globino
  • 20. 04. 2025
ustavno sodisce
Ustavni sodniki v senci ideologije
  • 18. 04. 2025
Pridobitve, koristi ter trdni gospodarski in politični temelji EU
  • 17. 04. 2025