Državni proračun za 2025 nerealističen. Dvome zbujajo tudi ocene stroškov po poplavah

Na odboru Državnega zbora za finance so danes obravnavali predlog državnega proračuna za leto 2025. V njem je tako predvidenih dodatnih 21,5 milijonov evrov za naložbe v cestno infrastrukturo. To so podprli v Novi Sloveniji, češ da gre za dober predlog za pomoč državi v krizi, a so hkrati prepričani, da bi lahko bila ta sredstva še višja.

So pa bili tako v opoziciji kot v fiskalnem svetu do predloga proračuna kritični. Fiskalni svet je povedal, da je proračun nerealističen in da razpoložljive ocene škode in stroškov obnove zaradi obsežnosti in nedorečenosti zbujajo dvom, v opoziciji pa so povedali, da z njim samo še dodatno obremenjujemo prebivalstvo in gospodarstvo.

Fiskalni svet: Ocena realizacije državnega proračuna je nerealistična

Odbor Državnega zbora za finance je danes obravnaval predlog državnega proračuna za leto 2025. S predlogom so se člani odbora finance sicer prvič seznanili pred štirimi tedni. Z njim so se seznanili tudi ostali odbori Državnega zbora, vlada pa je nato morala pripraviti dopolnjen predlog proračuna. Takrat je minister za finance Klemen Boštjančič povedal, da je proračun še vedno sprejet v negotovih razmerah, in sicer zaradi vpliva treh kriz: energetske krize, krize zaradi Covida-19 in avgustovskih poplav, ki so prizadele Slovenijo.

Proračunski primanjkljaj bo po načrtih znašal v višini 1,8 odstotka BDP, prihodnje leto (2024) pa naj bi predvsem zaradi sanacij škode, ki so jo povzročile poplave znašal 3,3 odstotka BDP. V obravnavi je bil danes tudi predlog proračuna za leto 2024, člani odbora pa ga bodo obravnavali jutri, medtem ko bo oba skupaj, se pravi za leti 2024 in 2025, Državni zbor sprejemal prihodnji teden.

V dopolnjenem predlogu, ki je nastajal v zadnjem mesecu, je vlada prihodke in odhodke sicer pustila nespremenjene, za naložbe v cestno infrastrukturo pa je bilo predvidenih dodatnih 21,5 milijona evrov. Opozicijski poslanci SDS in Nove Slovenije so danes na sejo prišli s predlogi za še nekaj dodatnih prerazporeditev.

Do proračuna tako za leto 2024 kot za 2025 je bil sicer že pred mesecem dni kritičen Fiskalni svet. Med drugim so vladi očitali, da razpoložljive ocene škode in stroškov obnove zaradi obsežnosti in nedorečenosti zbujajo dvom (o čemer smo pisali v članku Vladni apetiti po desetmilijardni popoplavni obnovi bodo za državljane pomenili več davkov in nižji standard), zato v času priprave proračuna še ni bilo možno dati realne ocene potrebnih javnofinančnih sredstev. Pri izdelavi ocene stroškov bi tako po oceni fiskalnega sveta morala biti nujna visoka raven transparentnosti.

Po besedah fiskalnega sveta je ocena realizacije državnega proračuna nerealistična, proračunski primanjkljaj za leto 2024 pa bo najverjetneje višji od vladne ocene. Takšne ugotovitve so sicer neodvisne od siceršnjih obsežnih predvidenih sredstev za obnovo po avgustovski naravni ujmi. Ob nujnih interventnih ukrepih dodatni fiskalni impulzi v razmerah precej velike nominalne gospodarske rasti in omejitev na ponudbeni strani niso ustrezni, saj lahko med drugim pripomorejo k daljšemu vztrajanju visoke inflacije.

Kazalniki porabe po besedah fiskalnega sveta tudi precej presegajo dolgoročno vzdržne ravni in rasti tudi po izključitvi neposrednega učinka vseh interventnih ukrepov, hkrati pa tudi presegajo vrednosti, ki jih priporoča svet EU.

Proračun za leto 2025 sicer predvideva 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,86 milijarde evrov odhodkov. To pomeni predvidoma 1,26 milijarde evrov primanjkljaja, kar naj bi po vladni oceni pomenilo 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda, je na današnji seji povedal minister za finance Klemen Boštjančič. V proračunu ni vključena oktobra sprejeta ukinitev obveznega solidarnostnega prispevka, na kar so opozorili tudi v SDS.

Vrtovec: S proračunom dodatno obremenjujemo prebivalstvo in gospodarstvo

Po besedah poslanca Nove Slovenije Jerneja Vrtovca so v proračunu predvidena povečana sredstva za infrastrukturo podpore vredna, po mnenju Nove Slovenije so morda še premajhna. Investicije v gradbenem sektorju, infrastrukturi, ki imajo multiplikativne učinke, lahko pomagajo državi v krizi, ki se obeta, je dodal Vrtovec. Pri nekonsistentnosti te vlade pa več ne vemo, ali bo tudi v tem primeru prišlo do naglih sprememb.

Vrtovec je dodal še nekaj kritik, in sicer da s proračunom dodatno obremenjujemo prebivalstvo in gospodarstvo, da višamo davke, kljub temu da ne vemo, kakšna škoda je v poplavah sploh bila. Obremenjevanje podjetij z novi davki v neugodnih gospodarskih razmerah pa ni dobra popotnica za obdobje, ko je Nemčija v recesiji, Avstrija pa tik pred njo. Problem je tudi nekonsistentnost vlade. Ljudje ne vedo, kaj bo vlada naredila v ponedeljek (pri čemer je Vrtovec mislil predvsem na Zakon o »štempljanju«), kaj šele leta 2025.

Z inflacijo se sooča celotna Evropa, Slovenija pa pri tem ni izjema. Zadnji podatki od avgusta dalje so zaskrbljujoči, opozarja Vrtovec, Slovenija ima z inflacijo ogromne težave. V evroobmočju se inflacija niža, pri nas pa se viša. Od julija do septembra se je rast cen povečala s 5,7 na 7,1 odstotka.

Za 2024 bo za vlado ključno brzdanje inflacije, je opozoril Vrtovec. Podjetja se bodo zaradi ukrepov vlade s krizo soočala tako, da bodo pričela varčevati na druge načine, posledično bo prišlo do nižjih plač in slabšega življenja ljudi. Proračun ni razvojno naravnan in je odraz nekonsistentne politike, je dodal Vrtovec. V NSi pričakujejo večjo konsistentnost pri tem pomembnem velikem dokumentu, če vlada že drugje svoje odločitve spreminja iz dneva v dan.

Minister Boštjančič je kasneje dodal, da proračun vsebuje vse učinke do zakonodaje, ki je bila sprejeta do 8. novembra. Kasneje je bil solidarnostni prispevek ukinjen, nadomestil ga bo začasno zvišan davek na dohodek pravnih oseb. Ta zakonodaja pa do 8. novembra (oziroma še do sedaj) ni bila sprejeta, zato v proračunu še niso vključili te spremembe, se pravi ukinitve solidarnostnega prispevka.

Prispevek je bil uveden že v mesecu avgustu kot eden hitrih odgovorov na avgustovske ujme, kar je bila prva prioriteta vlade. Občine so bile pri sanaciji uspešne, nekateri pa vseeno očitajo, da poplave niso bile dovolj hude, s čimer pa se Boštjančič ne strinja, in to ne sme biti izgovor, češ da ni potrebno varčevati in da je sredstva potrebno usmerjat v druge podsisteme. Trenutno je v proceduri krovni zakon o obnovi in razvoju po poplavah, solidarnostna sobota pa ostaja kot neobvezna, je dodal.

Drži, da je v Sloveniji inflacija višja od povprečja EU, priznava Boštjančič. Vlada pa je tu precej omejena, veliko dela je že opravila Evropska centralna banka preko monetarne politike, eden od ključnih ukrepov pa je, da se inflacijo ukroti z znižanjem povpraševanja, kar se stori z znižanjem gospodarske aktivnosti in zvišanjem obrestnih mer, pravi Boštjančič. Želel bi si, da bi bila inflacija še nižja, a hkrati je povedal, da slovenska inflacija ni neka ekscesna inflacija v primerjavi z ostalimi EU državami. Na področju brzdanja inflacije delajo intenzivno, septembrska gospodarska rast pa je bila pričakovana. Inflacijo najbolj poganjajo cene storitev in rast stroškov dela, kar je povezano z rekordno nizko brezposelnostjo (ki je, kot je povedal Boštjančič, s 3,2 odstotka, četrta najnižja v celotni Evropski uniji).

Poslanski skupini opozicijskih SDS in NSi sta na seji sicer predlagali še 32 amandmajev in prerazporeditev v skupni vrednosti nekaj več kot 198 milijonov evrov, a odbor za finance ni sprejel nobenega.

Na današnji seji odbora za finance DZ, ki obravnava proračun 2025, je minister za finance spet pokazal, da ne loči med odstotno točko in odstotki. In potem se čudimo, da Fiskalni svet trdi, da so proračunski dokumenti nekredibilni!!! #IZJAVADNEVA⬇️https://t.co/jYMCCN0eVx pic.twitter.com/Qk0bq9017v

— +PORTAL (@PlusPortal) November 17, 2023