Dve javnomnenjski anketi, povsem različna rezultata. Kako je to mogoče?

POSLUŠAJ ČLANEK
24ur.com: SMC je strmoglavila, podpora raste SDS, NSi in SLS.

Siol.net: Največja vladna stranka SMC je prehitela največjo opozicijsko stranko SDS in ima s 26 odstotki največjo prednost v zadnjih desetih mesecih.

Dva največja komercialna medija v državi sta včeraj zvečer objavila javnomnenjski raziskavi uglednih slovenskih agencij o podpori politikom in strankam.

Vse lepo in prav, če ne bi rezultati pokazali povsem različnih trendov. Po raziskavi Episcentra (Planet TV/Siol) je največja vladna stranka močna kot še nikoli, po rezultatih Mediane (POP TV) pa ji je javnomnenjska podpora strmoglavila. Opazne razlike so tudi pri drugih strankah in podpori vladi.

Episcenter: SMC gor, SDS nikamor, NSi dol


Po raziskavi agencije Episcenter, ki sodeluje z medijsko hišo Planet TV (in Siol.net), je podpora vladni SMC z 22 skočila na 26 odstotkov, SDS je na stabilnih 21 odstotkih, SD je z 12,8 odstotki prvič po dolgem času prehitel ZL, NSi pada že tretji mesec zapored in je na 7 odstotkih.

Vlado podpira 48,4 odstotka, malenkost manj kot mesec poprej, najpopularnejši politik je Borut Pahor, kateremu sledijo Violeta Bulc, Dejan Židan, Tanja Fajon in Miro Cerar.

Mediana: SMC dol, SDS prva, NSi tretja


Po raziskavi agencije Mediana za POP TV migrantska kriza izredno škodi vladni SMC, saj naj bi ljudje ocenili, da je vladni odziv na krizo porazen. Vlado naj bi podpirala le še četrtina vprašanih, kar je najslabši rezultat doslej.

Po tej anketi naj bi SMC imela samo še 9,1 odstotno podporo, pred njo pa je SDS s 13,5 odstotki.

Podporo pa je zgolj v mesecu dni po Mediani podvojila NSi, in se s 5,4 odstotki povzpela na tretje mesto.  Sledijo ZL (3,9), SD (3,6) in SLS (3,3) ter DeSuS s 3,1 odstotki.

Med politiki je najbolj priljubljen Borut Pahor, druga Violeta Bulc, tretji Dejan Židan, četrti Miro Cerar in peti Luka Mesec.



Naveličani "resnic" mainstream medijev? Pomagajte nam ustvarjati neodvisni časopis Doomovina.  Podprite nas z Naveličani "resnic" mainstream medijev? Pomagajte nam ustvarjati neodvisni časopis Doomovina.  Podprite nas z letno donacijo/naročnino (klik!). Na dom boste prejeli tiskano Domovino. 
KOMENTAR: Uredništvo
Po lojtrci gor, po lojtrci dol
»Če je pri vas kaj, kar me spominja na države tretjega sveta, so to javnomnenjske raziskave, ne moreš jim zaupati,« je svoj čas dejal ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli in pronicljivemu Američanu verjetno tudi te resnice ne gre oporekati. Kako bi si sicer lahko razlagali takšna nasprotja v raziskavah javnomnenjskih agencij na isti populaciji ter v praktično istem časovnem terminu? V bran jim gre povedati, da uporabljata različni metodologiji (vključevanje neopredeljenih), predvsem pa, da na točnost merjenja javnomnenjskega utripa vpliva kup nepredvidljivih dejavnikov. Ob intenzivnih dogajanjih, ki tudi čustveno vplivajo na ljudi (denimo migrantska kriza), se lahko njihova stališča spreminjajo ne samo dnevno, ampak tudi glede na uro, ko jih doseže anketarjev klic. Anketni vzorci par sto ljudi (ponavadi 700) so zaradi statistične napake premajhni za zanesljive ocene, sploh ker se do postavljenih vprašanj opredeljuje razmeroma malo ljudi, včasih morda zgolj polovica ali še manj. To še posebej pride do izraza pri podpori strankam, kjer lahko en glas ali dva pomenita precejšnjo odstotkovno razliko, sploh pri tistih z nizko podporo. Prav tako je problematično vzorčenje, saj gre večinoma za telefonske raziskave, ki ne odražajo več najbolje dejanske situacije v populaciji. Bolj zanesljive terenske raziskave so (pre)drage in se izvajajo zelo redko. Prav zato je medijska poročila o podpori strankam in politikom potrebno jemati z veliko rezervo, sploh ob zavedanju, da je labilnost rezultatov s strani medijev mnogokrat zlorabljena v usmerjano poročanje in oblikovanje stališč javnosti. Pri njih si lahko pomagamo zgolj z nekaterimi dolgoročnejšimi trendi, edina zanesljiva anketa pa se zgodi le na volilni dan.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike