Dve močno katoliški državi dobivata pisani koaliciji proti katoliškim vrednotam

Španija, ki je bila po julijskih volitvah v političnem zastoju, in Poljska dobivata novi vladi. V obeh močno katoliških državah sta to precej raznorodni koaliciji, katerih skupni imenovalec je predvsem to, da na oblasti ni »skrajna desnica«, ki je v marsičem dejansko zdravorazumska desna sredina, vsaka s svojimi napakami in pomanjkljivostmi.

Po hudem porazu na regionalnih volitvah je španski socialistični premier Pedro Sanchez sklical predčasne parlamentarne volitve. Ko se je že zdelo, da Španijo po trdosocialistični vladi čaka obrat v desno, se je pokazalo, da tudi Španci lokalno bolj zaupajo konservativcem, nacionalno pa levici, in obrat je izvisel v političnem zastoju, ko je obema vodilnima blokoma za vladanje zmanjkalo sedem glasov, ki jih drži katalonska separatistična stranka Junts.

Gre za stranko Carlesa Puigdemonta, ki je leta 2017 izpeljal referendum in nato razglasil neodvisnost Katalonije, po spodletelem poskusu pa se je pred špansko roko pravice umaknil v Bruselj. Oba politična bloka sicer veljavnosti referenduma in deklaracije ne priznavata.

Socialisti, katerih nasprotovanje je nekoliko manj ostro, so sicer rajši izbrali koalicijo z Junts kot predčasne volitve, saj jih skrbi, da bi na predčasnih volitvah, ki bi sicer sledile, slavili »skrajni desničarji«

»Skrajna desnica«, ki bi zaščitila geje pred islamskim fundamentalizmom

S tem imajo v mislih predvsem stranko Vox, ki se je leta 2013 odcepila od vodilne desnosredinske ljudske stranke, ko je ta postala preveč brez barve, vonja in okusa, po mnenju mnogih pa tudi preveč skorumpirana.

Sebe vidijo kot antifašiste in antikomuniste. Ekonomsko zavzemajo liberalno pozicijo, zagovarjajo zmanjšanje davkov in državne porabe, nasprotujejo ilegalnim masovnim migracijam, rušenju španske enotnosti in progresivni diktaturi, kot to imenujejo sami. V praksi to pomeni gradnjo kulture, osnovane na katoliških vrednotah, nasprotovanje feministični politiki, medicinski usmrtitvi starostnikov (evtanaziji), islamskemu fundamentalizmu in LGBT ideologiji ter zagovarjanje pravice do življenja nerojenih otrok.

Predsednik stranke Santiago Abascal sicer poudarja, da nima nič proti LGBT osebam, temveč zgolj proti ideologiji LGBT, več homoseksualcev je celo kandidiralo na vidnih mestih te stranke. Svoje nasprotovanje masovnemu priseljevanju iz muslimanskih držav zagovarjajo tudi z argumentom zaščite LGBT oseb v Španiji.

Zmerna levica, ki bi štirinajstletnikom spreminjala spol brez vednosti staršev

Leva koalicija, ki blok z Voxom označuje kot koalicijo sovraštva, vključuje tudi skrajno levo zavezništvo Sumar (primerljivo z Združeno levico leta 2014 pri nas) pod vodstvom Yolande Diaz, aktualne ministrice za delo in podpredsednice vlade Pedra Sancheza.

Koalicijska partnerja ostajata socialist Pedro Sanchez in skrajno leva Yolanda Diaz  Foto: Profimedia.si

Ta koalicija je denimo v zadnjem mandatu sprejela zakon, ki vsakomur, ki je starejši od 16 let, omogoča, da spol v uradnih evidencah spremeni zgolj z izjavo, da pripada drugemu spolu, vsi starejši od 14 let pa lahko začnejo spolno tranzicijo brez soglasja staršev. Diazova se zavzema tudi za t. i. univerzalno dediščino, 20.000 evrov, ki bi jih kot darilo države ob 18. rojstnem dnevu prejel vsak Španec za izobraževanje ali začetek podjetniške poti. Ukrep bi financirali z dvigom dohodnine.

Obilica zarečenega kruha

Ko je bila katalonskim politikom, ki so sodelovali pri poskusu odcepitve Katalonije od Španije, izrečena sodba, je Sanchez zanikal možnost kakršnihkoli odpustkov. Že dve leti kasneje jih je nato podelil, a ob tem poudaril, da kljub temu nikoli ne bo referenduma za neodvisnost Katalonije.

V zameno za sedem glasov, ki jih potrebuje od stranke Junts, da sestavi vlado, je zdaj pristal že na popolno amnestijo, ki pa velja le za katalonske politike, ne pa tudi za organe pregona, ki so posredovali v nemirih po razglasitvi neodvisnosti.

Dogovor je že izzval množične ulične proteste in spopade s policijo, opozicija pa dogovor vidi kot ponižanje za Španijo in konec vladavine prava, saj vlada sodeluje z ubežnikom pred roko pravice. Pogajanja s Junts so namreč potekala v Bruslju, kamor se je umaknil njen predsednik Puigdemont.

Po španskih mestih potekajo množični protesti zaradi sklenitve koalicijskega dogovora, ki vsebuje amnestijo katalonskih politikov
 - separatistov (foto: Profimedia.si)

Različni deli države v povsem različnih realnostih

Ko se pogovarjaš s Katalonci, se zdi, kot da živijo na povsem drugem svetu, ne le v drugem delu iste države, kot Španci iz Madrida. Vladanje s premoščanjem teh razlik bo zato za Sancheza verjetno zelo velik izziv. Puigdemont je že napovedal, da bo njegova stranka novo realnost, ki je nastala z dogovorom, »raziskala in izkoristila«.

Čeprav nekoliko manjše so izjemne zgodovinsko-geografske razlike tudi na Poljskem. Meja med okraji, kjer je slavila Zakon in Pravičnost (PiS) in okraji, kjer je zmagala Državljanska platforma (KO), poteka praktično po meji med Nemčijo in Poljsko po 1. svetovni vojni.

Osebni spopad, ki je vključil Cerkev

Tudi poljska združena opozicija je šla na volitve z namenom, da z oblasti spravi »skrajno desnico« v obliki PiS, ki je Poljski vladala zadnja dva mandata.

V tem času se je resda zapletla v več afer, najbolj sporna med njimi pa je pravosodna, s katero so, kot pravijo, odpravili ostanke komunizma v pravosodju, hkrati pa ustoličili sebi všečne sodnike.

Čeprav je šlo v veliki meri za osebni spopad med Donaldom Tuskom in Jaroslawom Kaczynskim, ki sicer oba izhajata iz protikomunističnega gibanja Solidarnost, ki je Poljski prineslo demokratizacijo v devetdesetih, je bilo v spopad potegnjeno tudi krščanstvo. Združena opozicija je imela do Katoliške cerkve za Poljsko nepričakovano odklonilen odnos, PiS pa se je okronala za branik krščanskih vrednot.

»Samo da ni PiS« koalicija na Poljskem

Tusk je ta teden tudi formalno sklenil koalicijo, čeprav ima mandat za sestavo vlade še vedno PiS-ov aktualni premier Mateusz Morawiecki, ki pa bo slej ali prej, najkasneje pa v nekaj dneh, moral priznati poraz. In to izrazito raznorodni koaliciji, ki jo poleg Državljanske koalicije, ki je nekje med liberalci in krščanskimi demokrati, sestavlja še Nova levica reformiranih komunistov in Tretja pot – koalicija liberalcev in kmečko-podeželskih konservativcev v Ljudski stranki.

Raznobarvna koalicija, ki jo je na Poljskem sestavil Donald Tusk (foto: Profimedia.si)

Med ključnimi poudarki koalicijske pogodbe je odprava pravosodne reforme, ponovno uvajanje splava, depolitizacija javnih medijev in ločitev Cerkve in države, realno najbolj uresničljiva obljuba pa je izboljšanje odnosov z EU, ki se bo zgodila praktično takoj po nastopu nove vlade.

Glede ostalega utegne imeti koalicija »samo da ni PiS« precej težav, saj nima neke skupne vizije prihodnosti Poljske. Že pri splavu so mnenja deljena, Ljudska stranka pa je do njegove ponovne uvedbe precej zadržana. Poleg tega njegova prepoved ni posledica sprejetja zakona, ampak sodbe Ustavnega sodišča, ki je prepoznalo, da je ubijanje nerojenih otrok v neskladju s poljsko ustavo, ki ščiti življenje. Dodatno jim lahko zakone vsaj še naslednji dve leti blokira predsednik Andrzej Duda, nekdaj član PiS.

Strah pred konservativci, ki bi lahko omogočil njihov (ponovni) vzpon z zamikom

Dve močno katoliški državi tako dobivata koaliciji, ki naj bi ju ščitili pred »skrajno desnico«, ki vendarle ni tako skrajna. Za dosego tega cilja so se povezale zelo raznolike stranke različnih interesov, kar bo močno otežilo njihovo efektivno vladanje.

Tako se kaj lahko zgodi, da bosta prav ti koaliciji temelj za nov obrat v desno, če ga bodo konservativci le znali uresničiti. Kljub temu, da sicer tudi oni imajo svoje težave – pravosodje na Poljskem in nepriznavanje narodnih jezikov in identitet Kataloncev in Baskov v Španiji – gre vendarle za sorazmerno zmerno politiko, ki ima v glavnem na krščanstvu utemeljena stališča. Na teh pa je dejansko temeljila povojna Evropa v svojih najboljših desetletjih.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

delo, fizično, delavec
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25