EU brez hitrih odgovorov na energetsko draginjo, podražitve vse bolj čutimo tudi Slovenci - kaj lahko storimo sami?

Vlada je včeraj še za tri mesece podaljšala znižanje trošarin na električno energijo in energente. Te tako dosegajo najnižje dovoljene ravni, ni pa podaljšala zamrznitve maloprodajnih cen pogonskih goriv. Te bodo še do jutri do polnoči znašale 1,5 evra za liter 95-oktanskega bencina in 1,54 evra za liter dizelskega goriva.


Višje cene goriv so že nekaj časa pomembna tema tudi v preostalih evropskih državah. EU se želi odpovedati ruskemu plinu, a koliko ga realno sploh lahko nadomesti? Ter kaj lahko ob podražitvah danes in v pripravi na prihodnjo zimo naredimo potrošniki?

V nedeljo nas bo po napovedih analitikov na bencinskih servisih čakal za približno 10 centov dražji bencin in za od 15 do 30 centov dražje dizelsko gorivo. Toda te cene bodo v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami ugodne. V sosednji Avstriji je namreč treba za liter bencina odšteti približno 1,73 evra, za liter dizelskega goriva pa 1,9 evra. Vlada je svojo odločitev za nepodaljšanje omejitev utemeljila s tem, da so se razmere v vmesnem obdobju na trgu naftnih derivatov stabilizirale in zato ni več potrebe po takšnem ukrepu. S tem bo polna razsežnost energetske krize udarila tudi v Sloveniji.

EU si trenutno ne more privoščiti zaostrovanja razmer

Energetska kriza v Evropi se ni začela z vojno v Ukrajini, temveč vsaj leto dni prej. Zanjo so bili v veliki meri zaslužni mrzla zima, nezadosten uvoz zemeljskega plina iz Rusije ter zapiranje okoljsko škodljivih energetskih objektov. Obenem je Nemčija prav ob novem letu zaprla polovico zmogljivosti svojih jedrskih elektrarn.

Ob začetku vojne se je med energetiki pojavil strah, da bo Rusija v Evropo prenehala pošiljati svojo nafto in zemeljski plin. Toda isti strah je obenem postal tudi želja. Evropske države namreč vsak dan na ruske račune pri ruski Gazprombank v povprečju nakažejo skoraj 800 milijonov evrov. Prav ta denar pa med drugim ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogoča financiranje vojne v Ukrajini.

Evropska unija je zaradi odvisnosti od Rusije 8. marca objavila načrt, po katerem bi do leta 2030 postala neodvisna od ruske nafte, premoga in plina, saj se po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen "enostavno ne moremo zanesti na dobavitelja, ki nam izrecno grozi".

Težaven prehod v neodvisnost od Rusije

V naslednjih tednih se je izkazalo, da je omenjeni načrt le pobožna želja. Njegova kratkoročna implementacija je namreč nemogoča, vsaj brez ogromnih gospodarskih in socialnih posledic.  Zato ni presenetljivo, da je šele peti paket sankcij proti Rusiji vključil tudi energente, pa še to zgolj v Evropi razmeroma pogrešljivi premog. Evropska unija trenutno na leto uvozi za približno 155 milijard kubičnih metrov ruskega plina oziroma  41 odstotkov njegove porabe.

Bi lahko Evropa preživela brez takšne količine? Energetska strokovnjaka Julian Bowden, specialist za trge s plinom v JV Evropi in na Kaspijskem morju, in John Roberts, višji sodelavec v Globalnem energetskem centru Atlantic Council, ocenjujeta, da bi lahko EU, če bi v to vložila vse svoje napore, v letošnjem letu nadomestila približno 75 milijard kubičnih metrov ruskega plina. Pri tem bi približno 30 milijard kubičnih metrov predstavljal uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, 8 milijard povečan uvoz po plinovodih. Preostanek pa bi lahko nadomestili z zmanjšanjem povpraševanja in dodatno proizvodnjo električne energije, zlasti iz sončnih in vetrnih elektrarn.

Velik izziv za gospodarstvo, ki bi utegnilo zdrsniti v novo recesijo

Kot smo lahko slišali na nedavni okrogli mizi na Ekonomski fakulteti UL, so viri energentov z določenimi stroški sicer zamenljivi. Tako lahko npr. kruh pečemo tako v električnih kot v plinskih pečeh. Toda ker je zaradi ciljev podnebnega prehoda raba zemeljskega plina močno izpodrinila proizvodnjo električne energije iz premoga, se draži tudi najlažje dostopna alternativa.

Dražji energenti so močno zaustavili gospodarsko aktivnost v Evropi, saj je bila gospodarska rast v prvem letošnjem četrtletju le 0,4-odstotna, v območju evra pa le 0,2-odstotna.

Če bi se pretresi na trgu energentov nadaljevali, bi to lahko pomenilo, da bi evropsko gospodarstvo zdrsnilo v novo recesijo.

Kako lahko danes prihranimo v gospodinjstvih ter kako se pripraviti na prihodnjo zimo?

S silovitimi podražitvami bi se v tem primeru morali spopasti tudi potrošniki. Pričakuje sicer se, da se bo situacija najbolj zaostrila prihodnjo zimo, ko je poraba energentov praviloma najvišja.

Pa se lahko potrošnik na podražitve kako pripravi? Glavni namen višjih cen je seveda prav ta, da z energenti bistveno bolj skrbno ravnamo. To pomeni, da se manj vozimo in varčneje, pa tudi energetsko učinkoviteje ogrevamo stanovanja.

Med kratkoročnimi koraki je po mnenju strokovnjakov nakup termostatskih ventilov, dodatna zatesnitev oken in vrat in izolacija izpostavljenih cevi v prostorih, ki jih ni treba ogrevati.

Pomagata lahko tudi pravilna nastavitev kurilne naprave in seveda znižanje ciljne temperature ogrevanja. Dolgoročno pa velja razmisliti tudi o povečanju toplotne izolacije stavbe in sanaciji toplotnih mostov.

Dobra alternativa pa je lahko tudi to, da uporabljamo energente, ki jih podražitve niso tako močno prizadele, predvsem gre za uporabo domačih energentov, predvsem lesne biomase (peleti, sekanci in drva).