Evropa in z njo Slovenija se danes spominjata žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Pahor: "Žrtvam komunističnega režima se odreka pravica do spomina."

Privzeta profilna slika
Lea Kalc Furlanič
Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Evropa danes obeležuje dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, pri čemer so pri Evropski komisiji izpostavili pomen ohranjanja zgodovinskega spomina, enotnosti, spoštovanja in demokracije. Več dogodkov v spomin na žrtve totalitarnih režimov se danes odvija tudi v Sloveniji.

»Nihče več ne bi smel trpeti v totalitarnem režimu. Demokracija je dobrina, ki je ne smemo jemati za samoumevno, nenehno jo je treba negovati,« so v skupni izjavi poudarili podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova, komisar za pravosodje Didier Reynders in komisarka za enakost Helena Dalli.

»Bistveno je, da ohranjamo zgodovinski spomin [...], da se soočimo s preteklostjo in zagotovimo, da se ta ne bo ponovila. Le z enotnostjo in spoštovanjem drug do drugega, naše zgodovine in pogledov na prihodnost lahko še naprej ohranjamo demokracijo, pravno državo, mir in svobodo,« so dodali.

Na Inštitutu Jožeta Pučnika ob evropskem dnevu spomina na temne strani naše preteklosti, ko so režimi, kot so komunizem, nacizem in fašizem, povzročili nepredstavljivo trpljenje milijonom nedolžnih ljudi, pa izpostavljajo: »Ob tej priložnosti se spominjamo vseh žrtev in se zavezujemo, da bomo zgodovinski spomin ohranjali živ. Naša dolžnost je, da izobražujemo mlajše generacije o grozotah preteklosti, saj s tem lahko preprečimo, da bi se take tragedije lahko ponovile.« Dodajajo, da se moramo boriti proti vsem oblikam nestrpnosti, sovraštva in nasilja ter zagotoviti, da bodo temeljne vrednote svobode, demokracije in človekovih pravic vedno zaščitene.

Spominski dogodki

Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov bo danes več spominskih dogodkov tudi v Sloveniji.

Delegacija Študijskega centra za narodno spravo, Vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana bo popoldan, ob 17.45, položila cvetje pred spominskimi obeležji v Ljubljani - ob spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom, pred zaporniškimi celicami na Beethovnovi in pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu.

Zatem, ob 18.30, bo v stolnici sv. Nikolaja maša, ki jo bo daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, sledila bo še akademija s slavnostnim nagovorom nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Ob tem bodo v nekdanjem taborišču Kidričevo na Štajerskem odkrili spominsko ploščo, posvečeno žrtvam medvojnega in povojnega nasilja.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 2012, je Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009. Za dan obeležitve je izbral dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne.

Vir: Pixabay

Pahor: »Želi se narediti razlika med totalitarizmi«

Na akademiji je nekdanji predsednik republike Borut Pahor v svojem govoru izpostavil: »Današnji dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je pravšnji čas za vprašanje, kako mi, kot državljanska in narodna skupnost, gojimo ta spomin. Ko gre za negovanje spomina na slavne žrtve fašizma in nacizma je priložnosti precej. Prav je, da nikoli ne pozabimo grozot teh dveh totalitarizmov, ki sta našemu narodu grozila z uničenjem in mu prizadejala preštevilne žrtve. Drugače je na Slovenskem glede razlage, razumevanja in čustvovanja komunizma. Tudi v primerjavi z vsemi ostalimi srednje-  in vzhodnoevropskimi narodi, ki jih je prizadel, je zelo drugače.«

Ter razložil, da si je le tako mogoče razložiti zadržanost dela javnosti do obeleževanja današnje dne, saj vpokliče v zgodovinski spomin tudi žrtve komunizma: »Saj ne, da bi se večinoma želelo odkrito zanikati, da so žrtve sploh bile, čeprav se slišijo tudi glasovi, da jih ni bilo, in da je šlo samo za razumljivo povojno maščevanje ali dolžno skrb za socialistično ustavno ureditev. Predvsem se želi narediti razlika med totalitarizmi.« 

»Žrtvam komunističnega režima se odreka pravica do spomina«

»Razlike seveda so, so pa tudi vzporednice. Kolikor so te vzporednice kljub vsemu vsem vidne, pa se jih skuša relativizirati skoraj do točke, ko naj bi jugoslovanski politični sistem vendarle veljal za sprejemljivega. Pri čemer se išče izvor legitimnosti v protifašizmu in protinacizmu in hkratni revoluciji kot njunem socialnem in ideološkem kontekstu,« je prepričan nekdanji predsednik države. Ob tem Pahor izpostavlja, da nas to izključujoče vrača v obdobje odpora proti okupatorjem v času druge svetovne vojne, v čas premnogih in slavnih žrtev fašizma in nacizma, toda tudi v čas revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, državljanske vojne, povojnih pobojev, povojnega totalitarizma in njegovih nedolžnih žrtev.

»Zdi se, da iz odločnega in vsem razumljivega zavračanja fašizma in nacizma na eni strani in  nekritičnega razumevanja in sprejemanja povojnega komunističnega režima v delu javnosti na drugi strani izvira različen odnos do žrtev teh treh totalitarizmov na Slovenskem. Žrtvam komunističnega se, za razliko od fašizma in nacizma, tako rekoč odreka pravica do spomina. Kako naj si sicer razložimo odločitev sedanje vlade, da razveljavi sklep prejšnje, da se obeleži en dan v letu kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja? Tudi če se problematizira način, kako je bil dan obeležitve sprejet, to nikakor ne opraviči njegove razveljavitve,« je še odločno izpostavil.

Vir: Pixabay

»Sedanja vlada naj popravi politično in etično napako«

»V imenu vseh, ki tako iskreno mislimo in čutimo, izkoriščam ta Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov za poziv, da sedanja vlada popravi nedopustno politično in etično napako, ki jo je naredila z odpravo Dneva spomina na žrtve komunističnega režima, mu znova na primeren način najde mesto in da vse vlade po njej vestno skrbijo za dolžen spomin na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov,« je apeliral na sedanjo vlado.

Ob priložnosti je še podrobneje pojasnil smisel današnjega dneva spomina: »Odkar obeležujemo današnji dan spomina, se je dejansko vselej zgodilo, da se je bolj ali manj obujalo spomin na žrtve komunističnega nasilja. To pa ni pravo sporočilo tega dneva. Sporočilo tega dneva je zavračanje vseh totalitarizmov in klic k negovanju in krepitvi demokracije. To je presej drugačno sporočilo, kot nam ga danes, v Sloveniji, uspeva javno formulirati, pač zato, ker je  redka priložnost, da se obudi spomin na žrtve komunističnega režima. Zato potem to javno izpade kot enostransko ideološko postavljanje in ne deluje vključujoče. Dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov pa bi moral biti, če naj opravi z vidika preteklosti katarzično, z vidika prihodnosti pa graditeljsko vlogo v vrednotah povezane skupnosti, dejansko dan spomina na vse žrtve, brez razlik.«

Pahor je svoj govor sklenil z izjavo SAZU, ki je  zaradi njene sporočilnosti, kot sam pravi, posvojil: »Nerazčiščen odnos do preteklosti, s katero se je treba soočiti v vsej njeni resničnosti, saj je razčiščenje edina pot do katarze in pomiritve, nas hromi na številnih področjih našega skupnega življenja. Vendar to ne pomeni, da moramo imeti vsi enak pogled na dogajanje v drugi svetovni vojni v Sloveniji. Uniformiran pogled ni mogoč. Moramo pa imeti soglasje o temeljnih vrednotah, na katerih temeljimo kot narodna skupnost Slovencev.«

Sam je dodal: »Nihče od nas ne ve, kakšna bo prihodnost. Če bi se odvila proti naši volji in nas vnovič preizkušala, moramo kot povezana državljanska in narodna skupnost enotno odgovoriti na njene izzive. Dejstvo, da nam je to uspelo ob ustanovitvi države, nas politično in moralno zavezuje, da v tem smislu storimo vse potrebno, tudi s trudom za vključujoče spravno sožitje.«

Vir: Pixabay

 

Izbrano za naročnike
Slovenci se bližajo Lvivu (9. del)
Gremo na Aljasko: Slovenka, ki je med vsakim dopustom na Aljaski izpirala zlato (9. - zadnji del)
Ali je strah pred ultravijoličnim sevanjem upravičen?
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

dr. Tomaž Ivešić
Dr. Tomaž Ivešić: Pomembno se je učiti iz preteklosti za sedanjost
  • 25. 08. 2024
Tina Gaber, Primož Bohinc
Burna in divja preteklost starlete
  • 16. 09. 2024
dr. Tomaž Ivešić
Dr. Tomaž Ivešić: Zgodovina ostaja učiteljica življenja
  • 08. 08. 2024