Evropa si danes izsiljevanju z migranti upa reči NE

Rok Frelih
vir: pixabay.org
Embed from Getty Images
Migrantska kriza na grško-turški meji se ne umirja, in nič ne kaže, da se bo to kaj kmalu zgodilo. Kaos, ki ga je ustvaril Erdogan s svojim turškim bazarjem in obljubami o odprtih evropskih mejah, je na pot pognal na tisoče ljudi, je v svojem nedavnem komentarju zapisal Marko Balažic. Kasneje je postalo jasno, da jim je pri tem izdatno pomagala tudi turška policija.


Podcast komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.





Na meji je trenutno ujetih okoli 32.000 migrantov, saj se je izkazalo, da je Erdogan lagal. EU je zaprla meje in njegovo kockanje se tokrat ni izšlo, čeprav je grozil z "milijoni migrantov", ki bodo prečkali evropsko mejo. Dejansko naj bi se jih v Turčiji zadrževalo okoli dva milijona.

Premik EU v desno


EU je kot odgovor Erdoganovemu izsiljevanju pripravila nekaj, na kar verjetno sploh ni računal: to je ideološki premik v desno. Zgodilo se je še do nedavnega nepredstavljivo: Evropa je rekla ne. Ne migrantom in izsiljevanju. Evropa si danes to upa reči. Za to je bistvenega pomena zasuk znotraj EPP. Videti je, da Evropska ljudska stranka ni več tista levo-liberalna stranka političnih korektnežev in lažnih človekoljubov, kakršna je bila tako rekoč še včeraj.
Videti je, da Evropska ljudska stranka ni več tista levo-liberalna stranka političnih korektnežev in lažnih človekoljubov, kakršna je bila tako rekoč še včeraj.

Ali pa se EPP boji, da ji primata ne bi prevzeli "populisti", in je ta premik zgolj posledica nagona po preživetju? Niti ni pomembno, pomembno je, da se je pod njenim vodstvom tudi EU postavila v bran vrednotam evropske civilizacije. No, pri Foreign Policy so sicer zapisali, da na grških mejah umira moralnost Evrope, a dopuščamo pluralnost mnenj.

Včeraj sta se v Bruslju z Erdoganom srečala predsednica Evropske komisije von der Leyenova in predsednik Evropskega sveta Michel. Strinjali so se, da je potrebno obuditi dialog, hkrati pa je se je Bruselj jasno postavil po robu turškemu izsiljevanju.

Zdi se, da je miselnost evropske politike doživela kvantni preskok, čeprav je bil ta premik v resnici počasen in boleč, zahteval pa je mnogo žrtev. Ne le političnih, tudi žrtev kriminala, umorov, posilstev, pred čemer si nekateri še vedno zatiskajo oči. Kljub temu je Orban pred dnevi razglasil zmagoslavje svoje protimigrantske politike, ki jo odkrito prevzema vse več držav, in, kot kaže, tudi EU. Da so meje zaprte, sporočajo iz mnogih držav, ne le kakih višegrajskih, ampak tudi iz Nizozemske, Avstrije, in da, celo Merklova je rekla tako.
Da so meje zaprte, sporočajo iz mnogih držav, ne le kakih višegrajskih, ampak tudi iz Nizozemske, Avstrije, in da, celo Merklova je rekla tako.

Se bo kaj spremenilo?


Kako pa se bo tak zasuk odrazil na terenu? Nihče ne more reči zagotovo. Nekaj je imeti določena stališča, drugo pa jih je udejanjiti. Dejstvo je, da na vrata Evrope trka ogromno število ljudi, in to dejstvo je mnogokrat zlorabljeno v škodo tako njih kot Evropejcev. Korak v pravo smer je bila že odločitev, da se sredstva dodeli Grčiji za vzpostavitev reda namesto Turčiji za izsiljevanje in povzročanje kaosa.

A pot do učinkovitega varovanja meja je še dolga. Trenutne razmere rešujeta grška policija in vojska z nekaj tuje pomoči (tudi s slovenskimi policisti), z nad 600 pripadniki je prisoten tudi Frontex, ki izvaja nadzor meje na kopnem, na morju in v zraku. A že v tem trenutku se to ne zdi dovolj, saj določeno število migrantov mejo še vedno prehaja, število potencialnih prebežnikov pa je takšno, da ga s trenutnimi kapacitetami varnostnih organov ne bi bilo možno obvladovati.

Slovenija ni zadostno pripravljena, kriva je politika


Kako smo na to pripravljeni v Sloveniji? Absolutno nezadostno. Policistov je za varovanje meje kljub odličnemu delu premalo, vojska pa ne dobi pooblastil, ker za to ni politične volje. Avstrija in Italija sta tako kot Madžarska napovedali zaprtje svojih meja, in v primeru večjega navala prebežnikov bi Slovenija lahko postala migrantski žep. Če bi sami zaprli južno mejo, bi to lahko ublažili, a odgovorni trenutno ne delajo na tem.

Glede na to, da se v Bosni zadržuje nad 16.000 ilegalnih prebežnikov, v Srbiji pa okoli 20.000 (od teh mnogo neregistriranih), bi o tem vsekakor veljalo razmisliti; BiH, denimo, načrtuje blokado meje s Srbijo. Na Balkanski poti je občutiti veliko nasprotovanje lokalnega prebivalstva prisotnosti migrantov, saj se ljudje čutijo izpostavljene kriminalu in boleznim.

Zavedati se je potrebno, da je Slovenija del Balkanske poti in da se tegobe južnejših držav hitro lahko prenesejo k nam. Kako se bomo na to odzvali? Ko so pred nedavnim prebežniki pričeli ilegalno vstopati na Madžarsko, se je vlada takoj odzvala z občutnim povečanjem prisotnosti varnostnih organov na mejah, pri nas pa se zdi, da smo vseskozi na istem.

Bo prihodnost Evrope drugačna?


Čeprav se je Evropa iz migrantskega vala leta 2015 mnogo naučila, predvsem glede ravnanja z migranti (vzpostavitev sprejemnih centrov, nudenje zdravstvene oskrbe, zagotavljanje varnosti itd.) in smo kot celina na to nedvomno bolje pripravljeni, pa je večina odgovornosti še vedno na plečih držav in njihovega medsebojnega sodelovanja. EU se sicer trudi vzpostaviti učinkovito delovanje Frontexa, a zaenkrat delovanje slednjega ni zaživelo v celoti.

V primerjavi z letom 2015 so sicer ilegalne migracije v EU upadle za več kot 90 %, kar je posledica boja priti kriminalnim omrežjem, zavračanja migrantov in usmeritve politike k zakonitemu priseljevanju.

V prihodnosti bo bistvena politična volja za dojemanje realnosti: če se bo Evropa kot družba z njo soočila, bo lahko delovala v korist sebe in tudi (potencialnih) migrantov; težave je potrebno reševati pri njihovem izvoru. V nasprotnem primeru bomo sebe obsodili na konec. A kaže, da se Evropa prebuja; mogoče se bo normalizirala. Prebežnikom pa bo še vedno na voljo zakonita pot do lepšega življenja.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Povedano in zamolčano v govoru Ursule von der Leyen o stanju v EU
  • 17. 09. 2023
Porast migrantskega kriminala v Ljubljani: komu koristi, če se oblast pretvarja, da teh problemov ni?
  • 22. 10. 2023
Kaj združuje opozicijo in nevladnike v kritiki do nove migracijske in integracijske strategije?
  • 07. 10. 2023