Evropska komisija Golobovi vladi svetuje izboljšanje konkurenčnosti

Švicarski institut za razvoj menedžmenta, IMD, je tudi letos objavil svojo lestvico konkurenčnosti. Na njej je Slovenija pristala na 46. mestu, kar je štiri mesta slabše kot lani. Kot je povedala slovenska agencija za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, Spirit, je svojo uvrstitev poslabšala večina evropskih držav.

Večina evropskih držav poslabšala svoj rezultat

Med najboljšimi državami na področju konkurenčnosti ostajajo Singapur, Švica in Danska, tem pa sledita še Irska in Hongkong. Te države naj bi tako uvrstitev dosegle predvsem zaradi uspešnega predvidevanja in prilagajanja spremenjenemu globalnemu okolju, ustvarjanja dodane vrednosti in blagostanja ter svoje trajnostne naravnanosti.

Tokrat je vključenih 256 kazalnikov, sodelovalo je 67 držav (na novo so vključene še Gana, Nigerija in Portoriko). Pri anketnih kazalnikih  je odgovarjalo 100 slovenskih menedžerjev malih, srednjih in velikih podjetij. Ključni dejavniki so tokrat bili preplet geopolitičnih tveganj, izgube tradicionalnih trgov, inflacija ter izzivi preskrbovalnih verig s surovinami in energenti.

Indeks globalne konkurenčnosti IMD sicer analizira in rangira zmožnost držav, da ustvarjajo in obdržijo okolje, ki podpira konkurenčnost podjetij. Njihov cilj je razumeti, kako posamezne države zagotavljajo vire in kompetence, ki podpirajo konkurenčnost podjetij, z namenom ustvarjanja nove vrednosti in izboljšanja življenjskega standarda ljudi.

Na nekaterih področjih je Slovenija sicer še vedno relativno uspešna. Tako je Slovenija na 8. mestu na področju mednarodne trgovine, na 18. pri ravni cen, na 20. pri področju družbenega okvirja, ki zagotavlja visoko stopnjo enakosti v družbi in varnosti, ter na 24. na področju izobraževanja.

Vzhodnoevropske države v povprečju padle za 3 mesta

Spirit je še dodal, da je, kar se tiče gospodarske uspešnosti, po pandemiji slovensko gospodarstvo hitro okrevalo, a v zadnjih dveh letih vseeno izgubilo pridobljeno prednost zaradi upočasnitve gospodarske rasti, negativnega vpliva energetske krize, visoke inflacije in pomanjkanja delovne sile. Predvsem pa slabi kakovostna in učinkovita infrastruktura, ki je bila v preteklosti paradni konj med štirimi dejavniki konkurenčnosti.

Najslabše sta bili ocenjeni vladna in poslovna učinkovitost, ki sta sicer medsebojno povezani. Močan padec je Slovenija zabeležila tudi pri dejavniku poslovne učinkovitosti. V primerjavi z lani je tako Slovenija izgubila kar 10 mest ter padla na 57. mesto, kar je približno tako stanje, kot je bilo v Sloveniji po veliki finančno-gospodarski krizi iz leta 2008.

Države Vzhodne Evrope, kamor po tej lestvici sodi tudi Slovenija, so v zadnjem letu v povprečju izgubile 3 mesta in imele povprečni rang 45, kar je najslabša uvrstitev te skupine držav v zadnjih petih letih. Države, ki so v zadnjem letu doživele največji padec, so tako Češka (enajst mest), Peru (osem), Madžarska (osem), Malezija (sedem), Estonija (sedem), Slovaška (šest), Turčija (šest) in Belgija (pet).

Poleg globalne konkurenčnosti IMD z anketo med drugim spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji v naboru 15 dejavnikov izberejo pet takšnih, ki so po njihovi oceni najpomembnejši dejavniki privlačnosti države, v kateri poslujejo.

Letos so kot najpomembnejša dejavnika privlačnosti Slovenije navedli visoko izobrazbeno raven in usposobljeno delovno silo. Sledijo zanesljiva infrastruktura, močna R&R kultura, dinamičnost gospodarstva ter odprtost in pozitivna naravnanost. Na zadnje mesto pa sta, kot že omenjeno, letos uvrščena davčna ureditev in usposobljena vlada.

Spirit je med drugim dodal še, da Slovenijo za izboljšanje konkurenčnosti čakajo številni izzivi, med drugim povečanje učinkovitosti in kakovosti javnih storitev (digitalna preobrazba), izboljšanje dostopa do usposobljene delovne sile, povečanje produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega, davčna razbremenitev plač visoko usposobljenih zaposlenih, pospešitev zelenega in digitalnega prehoda v podjetjih ter povečanje letalske povezljivosti, učinkovitosti energetske infrastrukture in infrastrukture za distribucijo blaga in prevoz potnikov ter še nekateri drugi.

Kaj vpliva na konkurenčnost držav?

Na konkurenčnost regij, držav in podjetij vpliva več dejavnikov, npr. preplet geopolitičnih tveganj, izgube tradicionalnih trgov, inflacije in izzivov preskrbovalnih verig s surovinami in energenti.

V prihodnosti bodo po besedah IMD-ja državam največje izzive prinesli prehod na nizek ogljični odtis in krožno gospodarstvo, digitalna preobrazba ter integracija trgov v razvoju, ki zapirajo vrzel z vidika inovativnosti, digitalizacije in diverzifikacije, v svetovno gospodarstvo.

Raziskava temelji na statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo še tako imenovani mehki kazalci, podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij.

Evropska komisija Golobovi vladi svetuje izboljšanje konkurenčnosti 

Sloveniji je Evropska komisija v okviru spomladanskega svežnja Sloveniji že pred tem temi rezultati priporočila, naj okrepi gospodarsko konkurenčnost z reševanjem pomanjkanja delovne sile in izboljšanjem pogojev za naložbe.

Slovenija lahko po besedah Bruslja okrepi svojo gospodarsko konkurenčnost predvsem s spodbujanjem poslovne dinamike in ustvarjanjem hitro rastočih podjetij. V Bruslju so poudarili pomen izboljšanja pogojev za naložbe tveganega kapitala, institucionalne vlagatelje ter vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije.

Dodatno lahko gospodarsko konkurenčnost okrepi z nadgradnjo veščin, vključno s posodobitvijo učnih načrtov za krepitev osnovnih veščin, ter z reševanjem pomanjkanja delovne sile.

Komisija je slovenskim oblastim še priporočila, naj okrepijo zmogljivosti za upravljanje skladov EU, pospešijo naložbe in ohranijo zagon pri izvajanju reform. Rešiti je treba tudi zamude pri izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje, vključno s poglavjem REPowerEU, namenjenim odpravi odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, ter pospešiti izvajanje programov kohezijske politike.