Evropska unija zanemarja vodno energijo in s tem povezano industrijo? Največja podjetja so prepričana v to.

vir: freepik.com

Največji akterji na področju hidroenergije v EU so se združili v zavezništvo in prosijo za pomoč iz Bruslja, saj je rast panoge počasna zaradi skrbi za okolje in zahtevnega naložbenega okolja. Evropska hidroenergetska industrija je stara, saj jezovi, zgrajeni na začetku 20. stoletja, še danes zagotavljajo električno energijo.

Toda ker se Bruselj resno ukvarja s spodbujanjem vetrne in sončne energije, ki naj bi zagotavljala skoraj vso električno energijo v bloku, hidroelektrarne začenjajo čutiti pritisk. »Vodna energija se sooča s številnimi izzivi,« je pojasnil Xabier Viteri, direktor španskega velikana Iberdrola Renewables, ki je v torek govoril v Bruslju.

Zahteve vodnega zelenega sektorja

Osnovni zahtevi panoge sta finančna podpora projektom hidroenergetskih elektrarn in tržno okolje, ki nagrajuje prispevek sektorja k stabilnosti omrežja. Čeprav hidroenergija zagotavlja storitve elektroenergetskega sistema, kot sta stabilna proizvodnja in sposobnost prožnega prilagajanja proizvodnje električne energije bolj nestanovitnim obnovljivim virom energije, trg tega vedno ne nagradi.

Za Evropo je pomembno, da nagrajuje tisto vrsto storitev, ki jih zagotavljajo hidroelektrarne – tako v smislu proizvedene energije kot tudi v smislu prožnosti in sistemskih storitev, ki jih zagotavljajo in ki trenutno niso priznane v zasnovi trga električne energije v EU. Poleg tega sektor ovirajo regulativne ovire, kot so dolgi roki za izvedbo presoje vplivov na okolje za nove jezove in dolgotrajni postopki izdaje dovoljenj. Po mnenju vodij vodilnih evropskih podjetij bi morala Evropska unija za odpravo teh težav pripraviti strategijo za hidroenergijo - podobno kot je bilo to že storjeno za sončno in vetrno energijo.

Evropska komisija nima veliko posluha

Ker ima celotna hidroenergetska industrija sedež v Evropi in se ne more preseliti v tujino, »je po našem mnenju trenutno manjša potreba po posebni hidroenergetski strategiji,« je za bruseljske medije pojasnila Mechthild Wörsdörfer, namestnica direktorja energetskega oddelka Komisije. Hkrati pa je ob robu dogodka novoustanovljenega združenja EU za hidroenergijo poudarila, da je »hidroenergija eden od naših obnovljivih velikanov, vendar o njej ne govorimo dovolj«.

Hidroenergija proizvede 12 % električne energije v bloku in je drugi največji vir obnovljive energije – pred kratkim jo je prehitel vetrni sektor. Ogromni sistemi, ki črpajo vodo v hrib, ko je energije veliko, in poganjajo turbine v času, ko je primanjkuje, zagotavljajo 90 % prožnih zmogljivosti za shranjevanje energije v bloku. »Hidroenergija je zaradi svoje prilagodljivosti in velike zmogljivosti shranjevanja ključni vir električne energije iz obnovljivih virov v EU,« je dejala komisarka za energijo Kadri Simson, ki je govorila na istem dogodku.

Danes lahko le optimalni novi hidroenergetski projekti sledijo vse cenejšim »novim« obnovljivim virom energije, kot sta veter in sonce. V najslabšem primeru je lahko cena kilovatne ure hidroenergije osemkrat višja od današnje cene sončnih kolektorjev na enoto proizvedene električne energije, so kritični nekateri. Vendar pa zagovorniki hidroelektrarn ugovarjajo, da primerjava stroškov ne upošteva dodatnih stroškov izravnave za vetrno in sončno fotovoltaiko, ki so povezani z njuno neobnovljivo naravo. »Vemo, da je potrebno veliko prilagoditev, s katerimi se stroški teh tehnologij 'kot proizvedeni' približajo 'enakovrednim stroškom osnovne obremenitve', zlasti za sončno fotovoltaiko,« je bil tudi eden izmed komentarjev.

Podobno je v intervjuju za Domovino komentiral mag. Leon Valenčič: »Rudarjenje surovin za izdelavo sončnic je zelo umazano, pa tudi ogljični odtis ni zanemarljiv. Za njihovo izdelavo je potrebne veliko energije, ta pa pride od nikoder drugje kot iz premoga. Kitajci, ki izdelujejo sončne panele, energijo za to pridobivajo iz premoga. Brez premoga tudi ni naših sončnic. V zadnjih dvajsetih letih so Kitajci vsako leto v omrežje priklopili 100 elektrarn, kot je TEŠ 6. To pomeni vsak teden dve, zadnjih dvajset let.« 

Drugi izziv je povezan z zrelostjo hidroenergetskega sektorja, zaradi česar je težje doseči znatne izboljšave učinkovitosti. Zato Evropska komisija hidroenergije ni uvrstila na seznam osmih tehnologij, ki so strateške za prehod na gospodarstvo z ničelno neto vrednostjo. Ta panoga tudi ni bila vključena v predlog Komisije za prenovo zasnove trga z električno energijo v bloku – v skladu s tem predlogom bodo vse hidroelektrarne, ki temeljijo na rezervoarjih, izključene iz državne podpore.

Prihodnost hidroelektrarn

Eno od upanj za industrijo je ponovna vzpostavitev starih jezov hidroelektrarn – razmeroma poceni postopek, ki bi lahko zagotovil znatno dodatno proizvodnjo električne energije. Združenje energetske industrije EU Eurelectric ocenjuje, da bi lahko s širitvijo obstoječih rezervoarjev povečali zmogljivost črpalnih hidroelektrarn v Evropi za 80 %. S tem bi se povečala tudi zmogljivost EU za dolgoročno skladiščenje presežne energije, ki postaja vse bolj pereča zaradi vse večjega deleža nestalne vetrne in sončne energije v elektroenergetskem sistemu. 

Po besedah komisarke za energetiko Kadri Simson je postalo lažje tudi ponovno napajanje hidroelektrarn, saj so obnovljivi viri energije dobili status »prevladujočega javnega interesa«. Medtem ko večina pozna hidroenergijo po ogromnih alpskih jezovih, ki delujejo kot »baterija« za elektroenergetski sistem, pa je slika rečnih jezov drugačna.

Večina hidroenergetskih jezov v Evropi je namreč majhnih objektov na rekah. In ker so reke glavne arterije za selitev in razmnoževanje rib, je njihov vpliv na biotsko raznovrstnost lahko velik. V državah, kot je Romunija, 545 majhnih hidroelektrarn proizvede približno 3 % električne energije v državi, vendar grozi, da bodo izumrle številne ribje vrste, navaja poročilo Inštituta Leibniz za ekologijo sladkovodnih ekosistemov. »Potencial rasti hidroenergije v Evropi je omejen, razen razširitve črpalne hidroenergije in malih hidroelektrarn,« je februarja dejala Komisija. Hkrati je dodala, da so vplivi na okolje »običajno neizogibni«.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike