Evropski klubi zahtevajo preiskavo lastništva zalivskih držav v evropskem nogometu, Čeferin ne vidi njihovega vpliva

Evropska komisija preučuje lastništvo evropskih nogometnih moštev s strani zalivskih držav Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov po tem, ko je prejela dve pritožbi.

Ogromna količina denarja predvsem iz Zalivskih držav naj bi po mnenju tožnikov namreč ustvarila neenake pogoje za evropske nogometne klube. Na to sicer mnogi nogometni analitiki opozarjajo že leta. 

A dejstvo je, da neenakega položaja ne opazi evropska nogometna zveza Uefa, ki bi morala biti prvi varuh pred anomalijami v nogometu, temveč na problem opozarja španska nogometna liga in majhen belgijski nogometni klub. Zato ni čudno, da mnogi že kažejo s prstom na predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, ki problema ne vidi in celo izpostavlja, da zalivske države v evropskem nogometu niso vplivne.

Najbolj znani primeri tujih lastnikov evropskih klubov prihajajo iz ZDA, Rusije, Tajske, Kitajske, Katarja, ZAE in po novem tudi zelo medijsko izpostavljene Savdske Arabije. Ta se že nekaj časa trudi postati najnovejša nogometna (vele)sila. V svojo domačo ligo je slednji uspelo zvabiti pisano paleto nogometašev iz Evrope; od velezvezdnikov do mlajših zvezdnikov evropskega nogometa. Prek istega vira državnega denarja pa so v Evropi že pred nekaj leti kupili tudi angleški nogometni klub Newcastle United. 

Prav zaradi podobnih lastništev je prejšnji mesec španska La Liga pisala Evropski komisiji, naj preuči lastništvo Qatar Sports Investments nad francoskim nogometnim velikanom Paris Saint-Germainom. La Liga je v izjavi dejala, da PSG prejema subvencije iz Dohe, ki mu omogočajo, da »kupi najboljše igralce in trenerje, ki bi v normalnih razmerah precej presegali njihov proračun«.

V ločenem primeru se je Virton – majhen belgijski klub – pritožil nad lastništvom Abu Dhabija nad globalno skupino City Football Group, ki v Evropi vključuje francoski nogometni klub Troyes, belgijski Lommel in trenutno najboljšo nogometno ekipo celine, Manchester City.

Nova pravila omogočajo Evropski komisiji, da po takšni pritožbi pregleda pomoči tujih vlad, v primeru nepravilnosti pa lahko regulatorji podjetjem naložijo tudi vračilo pomoči ali prodajo sredstev.

Tako v primeru Savdske Arabije, Katarja in ZAE že kar nekaj let dežujejo kritike, da omenjene države uporabljajo nogomet kot največji globalni šport, da bi odvrnile pozornost od kršitev človekovih pravic v državi. Takšen pojav označuje angleški izraz »sportswashing«.

EU miži zaradi nafte, Čeferin zaradi prijateljstva z lastnikom PSG?

Oddelek Evropske komisije za nadzor konkurence pod vodstvom Margrethe Vestager zaenkrat ni bil pripravljen posredovati v športnih primerih. Junija je Vestagerjeva po poročanju Politica opozorila, da ima omenjeni oddelek premalo osebja, kar pa odpira tudi vprašanje, ali imajo na voljo dovolj sredstev za izvedbo popolne preiskave. EU trenutno sicer želi in poskuša stati ob strani zalivskih držav, ki proizvajajo fosilna goriva, saj jih naša celina še kako potrebuje zaradi energetske krize in zaradi osamosvajanja od ruskih goriv. Zato mnogi ne pričakujejo, da se bo EK vključila v pregon zalivskih držav.

Zanimivo je tudi, da je predsednik Uefe v nedavnem intervjuju za portal N1 pred tekmo nekdanjih zvezdnikov za nabiranje pomoči žrtvam poplav zavrnil namigovanja, da bi bile zalivske države v Evropi zelo vplivne in jih je celo primerjal z ameriškim vplivom. 

Na vprašanje o vplivu zalivskih držav v evropskem nogometu je tako posredno hrbet obrnil vsem tistim, ki menijo, da je ta prevelik. »Seveda imajo določen vpliv. Nenazadnje so v lasti njihovih državnih skladov že trije klubi. Imajo pa vpliv tudi ameriški poslovneži, ki številne klube obvladujejo prek finančnih skladov. Vpliv imajo tudi evropske korporacije. Adidas je denimo solastnik Bayerna. Daleč od tega, da bi imele zalivske države odločilen vpliv. Med največjimi evropskimi klubi je več ameriških lastnikov, sploh v Angliji.«

To, da Čeferin že dolgo prijateljuje s šejkom Nasserjem Al-Khelaifijem, ki ima v lasti francoski nogometni klub PSG, mu pri tej temi zagotovo ni v pomoč. Na Domovini smo že pisali o tem, da je o predsedniku UEFA kot o »lutki v rokah katarskih šejkov« javno govoril predsednik italijanskega nogometnega kluba Napoli Aurelio De Laurentiis. Al-Khelaifi je namreč nedavno že drugič prevzel funkcijo predsednika ECA – združenja evropskih nogometnih klubov.

Zato mnogi nogometni analitiki s prstom kažejo prav na Čeferina kot tistega, ki ne želi videti težave z vplivom zalivskih držav na evropski nogomet.