Nove podnebne ideje: se nam obeta davek na vstop z avtomobilom v Ljubljano?

Pred kratkim je veliko razburjenja povzročila nagla odločitev EU o prepovedi prodaje vozil na motor z notranjim izgorevanjem po letu 2035, ki pa zaradi nasprotovanj nekaterih držav članic še vedno visi v zraku. Evropska unija pa na področju boja proti klimatskim spremembam vseeno ne počiva.

V snovanju je torej zakonodaja, ki zna javnost razdeliti v tolikšni meri, kot jo je napoved prepovedi bencinskih in dizelskih motorjev. Pogledali si bomo, kakšni so novi "podnebni" zakoni, kaj se obeta na tem področju v Sloveniji in kaj o tem menijo strokovnjaki.

Zmanjšano število dovoljenj za emisije podjetij, za emisije ogljikovega dioksida pa boste morali plačevati

Evropski parlament je predstavil sveženj podnebnih ukrepov, ki ga je poimenoval Fit for 55. Med drugim bodo tako gospodinjstva od leta 2027 dalje morala plačevati za svoje emisije ogljikovega dioksida, predvsem s področja prometa in ogrevanja stavb. Tu je treba poudariti, da gre za davek, ki bo prizadel tudi običajna gospodinjstva, ne zgolj podjetja.

Za projektom Fit for 55 se skriva evropski komisar Frans Timmermans. Cilj tega projekta je, da države EU do leta 2030 zmanjšajo svoje emisije CO2 za 55 % v primerjavi z letom 1990 (od tu izhaja tudi ime projekta). Leto 2027 je bilo postavljeno zato, da bi se izognili "pritisku na posameznike". Obstaja tudi možnost, da bo ciljno leto prestavljeno v 2028, če bi cene energije ostale še naprej visoke.

Zmanjšalo se bo tudi število dovoljenj za emisije, ki jih uporabljajo podjetja, da se izognejo rigoroznim ekološkim ukrepom. Posledično naj bi ta ukrep prisilil podjetja v to, da bodisi izpustijo manj bodisi plačajo še več, da bodo lahko še naprej spuščala emisije. Določena je bila tudi nova tarifa za ta podjetja, in sicer 45 evrov na tono CO2. Letos je sicer cena za podjetja presegla 100 evrov na tono. Od leta 2024 dalje bo tako več dovoljenj odstranjenih s trga, z namenom zmanjšanja emisij v relevantnih sektorjih za 62 %.

Socialni sklad za podnebje bo del svojih sredstev (86 milijard evrov) namenil za dohodkovno podporo za pomoč gospodinjstvom pri bremenih prilagajanja na nov sistem. Delno bo sredstva sklada možno porabiti tudi za trajnostne naložbe, kot na primer tiste v boljšo izolacijo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer pozvala vse države članice, naj storijo še zadnje korake, da bodo ti pomembni mejniki doseženi, s čimer bo Evropa postala prva "podnebno nevtralna celina".

Sprejeta ogljična dajatev pri uvozu jekla iz držav z blažjimi pravili

Kot je sicer pže v torek poročal Peter Žerjavič, Delov dopisnik iz Bruslja, je bila sprejeta "podnebna sveta trojica". Poleg že omenjene reforme trgovanja z emisijami in 86-milijardnega podnebnega sklada je bila v torek sprejeta še posebna ogljična dajatev pri uvozu izdelkov, kot so npr. jeklo, železo, cement, gnojila, aluminij, elektrika in vodik iz držav z manj strogimi pravili.

Uvozniki tega blaga bodo morali plačati razliko med ceno ogljika v državi proizvodnje in ceno sistemskih pravic v sistemu Unije za trgovanje z emisijami. Tako imenovani "mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah" bo postopoma uveden med letoma 2026 in 2034. Enako hitro bo potekalo tudi opuščanje brezplačnih pravic v okviru sistema Unije za trgovanje z emisijami.

Vsi ti predlogi so bili v parlamentu sprejeti brez večjih težav. Je pa res, da mora besedila zdaj uradno potrditi še Svet EU, nato pa bodo objavljena v uradnem listu Evropske unije. V veljavo bi stopili 20 dni po objavi, a zaenkrat še ni znano, kdaj točno naj bi se ta postopek zaključil.

Davek za vstop v Ljubljano

Na okoljskem področju tudi Slovenija ne počiva. Nastal je osnutek prenovljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je spisala ekipa pod vodstvom Staneta Meršeta iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, katerega cilj je zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Eden izmed predlogov je npr. tudi taksa za vstop z avtomobilom v Ljubljano.

Ideja sicer ni čisto nova, saj je bila sprejeta že v prejšnji strategiji iz leta 2020, občina pa o njej razmišlja že od leta 2017. Kljub temu še niso znane podrobnosti, za koga bi taksa veljala, kako bi jo zaračunavali in koliko bi znašala.

Glavni cilj tega ukrepa je, da bi zmanjšali število dnevnih migrantov, ki se v mesto na delo vozijo z avtomobilom. Taksa naj bi bila uveljavljena šele, če obstoječi ukrepi, med drugim npr. izboljšan javni promet, uvedba parkirišč P+R in sodelovanje pri optimizaciji osebnega prometa (npr. souporaba in nadaljnji razvoj vozil), ne bodo uspešni. Kot je povedal prvi mestni urbanist in podžupan Ljubljane Rok Žnidaršič, je v zraku tudi ideja o uvedbi posebne cone na avtocestnem obroču okoli Ljubljane, s katero bi ustavili pritisk v notranjost mesta in individualni promet prestavili na javni promet.

Po podatkih Statističnega urada sicer v Ljubljano na delo prihaja 138.900 oseb iz drugih občin, iz nje pa odhaja na delo v druge občine 24.000 njenih delovno aktivnih prebivalcev. Podobne ideje o taksah so že realizirali v drugih mestih, npr. v Londonu, v Milanu imajo t. i. zgoščevalno takso, v nekaterih nemških mestih pa poznajo eko-nalepke.

Kdaj in kako bo Slovenija prepovedala avtomobile z notranjim izgorevanjem?

Načrt NEPN pa vsebuje tudi predlog, ki je razburkal javnost, hkrati pa povzročil tudi nekaj zmede. Gre za prepoved prodaje novih in uvoza rabljenih bencinskih in dizelskih avtomobilov. Bomo lahko še uporabljali avtomobile z notranjim izgorevanjem, gre le za osnutek, ali se predlog lahko prelevi v zakon?

Leta 2017 sprejeti NEPN je kot ciljno letnico navajal leto 2030, nato smo sledili evropskemu predlogu 2035, medtem ko Trgovinska zbornica Slovenije zatrjuje, da osnutek NEPN-a navaja že letnico 2025.

Osnutek sicer predvideva, da bo "skladno s strategijo za alternativna goriva po letu 2025 omejena prva registracija vozil z emisijami ogljikovega dioksida, večjimi od 100 gramov na kilometer, po letu 2030 pa vozil z emisijami, večjimi od 50 gramov na kilometer". Tako bi bila leta 2025 prepovedana prva registracija vozil, ki močneje onesnažujejo zrak, nato pa bi z letom 2030 to letvico še zaostrili. A kot so včeraj za oddajo 24ur zvečer povedali predlagatelji, je osnutek le provokativna poteza, s katero so želeli vzpodbuditi javno debato o tej problematiki.

Tako leta 2025 res ne bomo prepovedali bencinskih in dizelskih avtomobilov, temveč bomo sledili okvirni evropski letnici 2035, čeprav tudi ta ni tako daleč stran, poleg tega pa je po mnenju strokovnjakov povsem nerealna.

Popolna elektrifikacija trenutno ni realna

Kot je v prej omenjeni oddaji povedal Andrej Brglez, predsednik AMZS, je celotna družba pod pritiskom, da smo z avtomobili v zadnjem stoletju storili nepopravljivo škodo, ideja, da bomo "jutri" s prepovedjo teh in s "hojo" rešili vse, pa je pretirana. Razvoj je šel dobro stoletje v smer avtomobilov, če pa bomo hoteli iti v drugo smer, si moramo zadati daljše cilje.

Brglez je povedal, da moramo tu še nekoliko počakati. Preklopa ne moremo izvesti v zgolj nekaj letih, sploh pa ne v Sloveniji, saj smo "vse stavili na avto", ki je v 85 % naše glavno sredstvo prevoza. Kako bi lahko tako hitro nadomestili teh 85 %? Rešitev (v Sloveniji) ni v tem, da čez noč nadomestimo te avtomobile z električnimi, ki jih je sedaj v Sloveniji še vedno zelo malo, ampak manj avtomobilov in manj prevoženih kilometrov z avtom. Ob polnjenju večjega števila električnih avtov bi se slovensko energetsko omrežje praktično sesulo.

Rešitev zamenjave z električnimi avtomobili tudi ni tako enostavna, trdi Brglez, saj če smo enkrat vedeli, da bo zmanjkalo fosilnih goriv, moramo vedeti tudi to, da bo nekoč zmanjkalo tudi surovin za baterije. Razvijati bo treba tudi nove tehnologije, npr. vodik, sintetiko, plin ...