Evropski škofje proti Evropskemu parlamentu: Bo obveljala pravica do splava ali pravica do življenja?

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE), ki povezuje škofovske konference članic Evropske unije in ima sedež v Bruslju v Belgiji, je danes izdala Izjavo o etični neopravičljivosti temeljne pravice EU do splava.

COMECE je bila ustanovljena leta 1980 z namenom, da bi zastopala evropske škofovske konference pred institucijami Evropske unije. Izjava Komisije za etiko pri COMECE ima zato posebno težo: Že nekaj let, posebej pa v zadnjem letu, se množijo pozivi, naj se »pravica do varnega in zakonitega splava« doda v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, saj da odrekanje možnosti opravljanja splava pomeni obliko nasilja nad ženskami in dekleti.

Resolucija Evropskega parlamenta

Tema je postala posebej zanimiva v zadnjem letu, saj je junija 2022 ameriško vrhovno sodišče v zadevi Dobbs vs.Jackson razveljavilo sodbo Roe vs. Wade, ker da pravica do splava ni del ameriške ustave, niti ni »globoko zakoreninjena v zgodovini ali tradiciji naroda«.

Po tej odločitvi se je takoj zganil Evropski parlament, ki je v nezavezujoči resoluciji, pravzaprav simbolični gesti, ki je bila sprejeta s 324 glasovi za ter 155 proti, podprl možnost, da se pravica do splava zapiše v Listino EU med temeljne človekove pravice.

Gre za kratko, a pomembno izjavo evropskih škofov, ki so eni redkih, ki se upajo oglasiti glede te teme.

Prepovedi in omejitve splava po mnenju evroposlancev prizadenejo ženske, ki žive v revščini, pa tudi ženske drugih ras in barv kože, nezakonite migrante in LGBT+ osebe. V resoluciji so zapisali tudi, da pravne ovire dejansko ne prispevajo k zmanjšanju števila splavov, temveč le silijo ženske, da potujejo na dolge razdalje ali se zatekajo k nevarnim splavom.

Splav kot temeljna pravica?

Gre za poskus preprečitve ameriškega scenarija v prihodnje: Ustavno sodišče ZDA je odločanje o možnosti opravljanja splava namreč vrnilo na raven posameznih zveznih držav, med katerimi so nekatere svojo prakso nato zaostrile. V Evropi pa gre po analogiji za poskus ukrotitve nekaterih članic EU, ki so postavile ovire pri dostopu do splava, kot so Poljska, Slovaška, Madžarska in Hrvaška.

Škofje spominjajo, da pravica do splava v evropskem ali mednarodnem pravu ni priznana, zato pa je treba toliko bolj spoštovati zakonodajne pristojnosti držav članic EU.

Če bi se pravica do splava znašla med temeljnimi pravicami EU, bi bila nadaljnja debata o tem vprašanju brezpredmetna, saj bi se države članice takšni odločitvi morale pokoriti, podobno kot v Sloveniji, kjer se ob vsakršni omembi splava takoj začne utemeljevanje s slovensko Ustavo.

Kršenje temeljnih načel demokratične družbe

Evropski škofje so lansko resolucijo komentirali še isti dan, začetek lanskega leta se je to vprašanje odprlo ob francoskem prevzemu predsedovanja Svetu EU, ob ponavljajočih se pozivih pa so se oglasili še enkrat.

V izjavi, pod katero je podpisan škof Anton Jamnik, so objavili izjavo z naslovom Etična neopravičljivost temeljne pravice EU do splava. V njej so spomnili, da je neodtujljivo dostojanstva človeka eden od temeljev evropskega humanizma, ter da nespoštovanje tega dostojanstva, zlasti v obdobjih popolne ranljivosti, pomeni kršenje temeljnih načel demokratične družbe.

Nadalje škofje spominjajo, da pravica do splava v evropskem ali mednarodnem pravu ni priznana, zato pa je treba toliko bolj spoštovati zakonodajne pristojnosti držav članic EU. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je doslej vedno poudarilo pravico do življenja (ne do splava!) kot temeljno človekovo pravico in v svoji sodni praksi potrdilo, da je zaščita nerojenega življenja legitimen cilj držav EU.

Prav je, tako evropski škofje, da imajo države različna stališča ter široko polje proste presoje pri tem, kako različne pravice med seboj uravnotežiti. V zvezi z morebitnim spreminjanjem Listine EU o temeljnih pravicah pa opozarjajo, da bi to pomenilo zelo zapleten postopek, pri čemer bi spremembo morale potrditi vse države članice, poleg tega pa ne obstaja »skupna ustavna tradicija držav članic« glede tega vprašanja, kar pa je po Pogodbi o Evropski uniji pogoj za premembo Listine. Takšna skupna tradicija pa na ravni Evrope seveda ne obstaja.

Gre za kratko, a pomembno izjavo evropskih škofov, ki so eni redkih, ki se upajo oglasiti glede te teme. Mediji seveda več pozornosti namenjajo tistim, ki na vse pretege podpirajo uvrstitev splava med temeljne pravice, zato o tej izjavi drugje ne bo moč prav veliko prebrati, pa čeprav bi bil vpis nove pravice v evropsko zakonodajo trenutno zaradi nestrinjanja evropskih držav praktično nemogoč.

Treba se je zavedati, da ta želja v Evropi obstaja in je še kako živa. Vpis pravice do splava bi imel na evropske države, tudi tiste, ki na te teme gledajo drugače, daljnosežne posledice, od množenja zla do počasnega podrejanja vseprisotnemu in vsenadzirajočemu »velikemu bratu« v obliki centralizirane Evropske unije, tudi na področjih, ki so in morajo ostati odločitev posameznih narodov.