Bodoči finančni minister bi davek na nepremičnine že 2023, težje bo tudi normiranim s.p.-jem

Po petkovi predstavitvi kandidata za gospodarskega ministra Matjaža Hana se je danes v državnem zboru odvilo še zaslišanje Klemna Boštjančiča, kandidata za finančnega ministra. Oba sta dobila pozitivni mnenji pristojnih odborov.

Nastop dolgoletnega poslanca Socialnih demokratov Matjaža Hana je minil v dialoškem duhu. V predstavitvi je bilo zaznati stališča, ki niso povsem v skladu s koalicijsko pogodbo, kar pri opoziciji ni ostalo neopaženo.

Bodoči minister za finance Klemen Boštjančič, na katerega se je po razgrnitvi ministrskih mest usulo nemalo kritik, je na zaslišanju dejal, da je za dolgoročno javnofinančno stabilnost najpomembnejša visoka produktivnost. Zavzema se za uvedbo davka na nepremičnine in spremembe pri normiranih s.p.-jih.

Kandidat za gospodarskega ministra Matjaž Han prihaja, kot pravi, iz podjetniške družine. Iz lastništva podjetja, ki sta ga z očetom ustanovila pred 30 leti, se bo umaknil do konca poletja. Pred zaslišanjem se je že slišal s številnimi gospodarskimi organizacijami, prav tako pa tudi s sedanjim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom. Z večino predlogov gospodarskih združenj se strinja, njihova pričakovanja pa sliši.

Obdavčitev in produktivnost

Na področju davkov je izpostavil, da mora biti davčno okolje predvidljivo. Obdavčitev dela je, kot ugotavlja, v Sloveniji nadpovprečna, zato je pri tem pripravljen stopiti gospodarstvu nasproti. Po drugi strani pa bi povišal tiste davke, ki so po njegovem prenizki. Tako se zavzema za davek na nepremičnine, sploh za osebe, ki imajo nepremičnin več.

Spremembe na področju trga dela podpira, bi bil pa previden pri vprašanju fleksibilnosti zaposlitve in možnostih odpuščanja. Glede zviševanja produktivnosti je podal primerjavo z Avstrijci, ki so za kar polovico produktivnejši od nas. Prepričan je, da jih lahko prehitimo.

Socialna kapica, solastništvo zaposlenih, skrajševanje delovnega časa

Za socialno kapico, pri kateri se po Hanovem mnenju politika izgublja v ideoloških polemikah, se ne zavzema. Njena uvedba bi bila namreč horizontalen ukrep, ki bi se ga lahko zlorabljalo. Namesto tega predlaga bolj ciljane politike, na primer subvencioniranje razvojnega oziroma inženirskega kadra.

V predstavitvenem govoru se je lotil tudi dveh tem, ki sta v javnosti sprožali kar nekaj polemik — solastništva zaposlenih in skrajševanja delovnega časa. Spodbujanje solastništva zaposlenih v podjetju podpira, a se zaveda, da je za nekatera delovna mesta, denimo inženirska, to bolj realno kot za tista v industriji. Po njegovem je treba za solastništvo pripraviti podlago, a na prostovoljni bazi.

Po drugi strani se mu skrajševanje delovnega časa še ne zdi realno, pravi pa, da so to novi trendi, ki ponujajo privlačna delovna mesta. V svojem slogu dodaja: “Mislim, da bo tukaj še preteklo nekaj naše Save.”

Poslanec SDS Rado Gladek, ki je letos prvič sedel v poslansko klop, je po predstavitvi pristavil, da se predstavitev na trenutke ni skladala s koalicijsko pogodbo in da upa, da bo na koncu pretehtala Hanova beseda.

Glavni problem je strukturni primanjkljaj

Kandidat za ministra za finance Klemen Boštjančič je na zaslišanju, ki je potekalo danes, za začetek povedal, da se večino svojega profesionalnega življenja ukvarjal z družbami v težavah oziroma z največjimi bolniki, ki so bili praktično pod vodo.

Po Boštjančičevem mnenju se je Slovenija s koronakrizo soočila povprečno. Pohvalil je vrsto ukrepov, ki so bili hitri, učinkoviti in ciljno usmerjeni, kritičen pa je do "helikopterskega razmetavanja z denarjem".

Glavni problem oziroma rak rana Slovenije je po njegovem ravno strukturni primanjkljaj, kar pa je, tako Boštjančič, posledica vrste vlad. Dodaja, da je strukturni primanjkljaj zelo nevaren za leta suhih krav, ki prihajajo. Kritičen je do tega, da konsolidacija javnih financ s začetkom zadnje krize ni več prioriteta. Pomembna varovalka se mu zdi fiskalno pravilo, ki da je pomemben dosežek javnofinančnih politik.

Javnofinančni dohodki odvisni od produktivnosti

Prioriteta vlade bo višanje produktivnosti in s tem BDP-ja. Poudarek bo torej na tistih javnofinančnih izdatkih, ki k temu prispevajo. Po njegovem je potrebno več sredstev investirati v raziskave in razvoj ter v izobraževanje in infrastrukturo, saj to pripomore k dodani vrednosti.

Ker gre največji del proračuna za plače, se zavzema za kontrolo plač v javnem sektorju in za plačilo po učinku. Sistema uravnilovke torej ne zagovarja, ampak sistem učinkovitosti, kjer so tisti, ki delajo najbolje, tudi nagrajeni.

Davek na nepremičnine, spremembe za normirane s.p

Pravi, da se potencialno zavzema za davek na premoženje oziroma na nepremičnine. To bi po njegovem vplivalo tudi na cene nepremičnin, saj da je veliko nakupov nepremičnin špekulativne narave. Nizek se mu zdi tudi davek na dohodek pravnih oseb, še posebej, če upoštevamo še olajšave, ki so se po njegovem razpasle.



Tudi v normiranih s.p.-jih vidi eno od anomalij. Takšen sistem po njegovem ne dosega svojega namena in je tudi eden od razlogov za prekarno delo, njihovo število pa enormno raste. Ker je večina normirancev iz storitvenih dejavnosti, se mu zdi 80 % olajšava previsoka. Vendarle pa ne zagovarja ukinitve normiranih s.p.-jev, ampak spremembe – na primer znižanje normiranih odhodkov iz 80 % na 50 %.

Uvedli bi še pavšalne odločitve določenih dejavnosti, denimo del gostinstva, osebne storitve, frizerje, kozmetičarke in podobno, odvisno od višine prometa.

Donosi iz državnega premoženja in pokojninska blagajna

Mantra, da so donosi iz državnega premoženja odgovor na demografske izzive, je po njegovem zgrešena. Na zaslišanju je navedel, da so bili kapitalski donosi od tega premoženja pred krizo dobrih 300 milijonov letno, manko v blagajni pokojninskega zavarovanja pa je milijarda letno.

Opozoril je še na slabo razvitost kapitalskega trga v Sloveniji. Po mnenju Boštjančiča so lahko alternativni investicijski skladi učinkovit posrednik pri aktivaciji depozitov gospodinjstev pri razvoju malih in srednjih podjetij. Glede financiranja vojske pa je mimogrede navrgel, da se je potrebno držati zavez, ki smo jih podpisali.

Kljub temu da koalicijska pogodba po mnenju ministrskega kandidata dobro prikazuje smer, v katero bo šla vlada, si ne dela utvar, da bo veliko puščic na delo ministrstva v resnici letelo tudi iz koalicije.

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1531269795655696384



Ideja iz programa Levice o obdavčitvi dedovanja že v prvem kolenu (iz očeta na otroke itd.) je aktualna, a, kot pravi bodoči minister, z "izrazito previdnostjo", saj je denar "plašna ptica":

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1531274047815827456