Finci z javno šolo povsem v drugo smer kot Slovenci. Kdo je uspešnejši?

POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko Slovenci otroke pošiljamo v šolo s šestimi leti ter jih iz leta v leto bolj obremenjujemo (letos smo denimo v drugi razred uvedli obvezni tuj jezik ter nacionalni preizkus znanja po prvi triadi), obstaja javni šolski sistem, v katerem pouk traja okoli štiri ure, z vmesnimi odmori po 15 minut, ko je spodbujano gibanje na svežem zraku.

Šola ni naklonjena ocenjevanju, zato do druge polovice petega razreda ni ocen.

Učenje doma ni zaželeno, domačih nalog je malo. Pred sedmim letom starosti je prepovedano hoditi v šolo, največji interes šole pa je zadovoljstvo učencev in njihovih staršev, katerih šolanje otrok ne obremenjuje.

To je šola, ki jo obiskujejo finski otroci. Šola na Finskem ves čas stremi k izboljšavam, učiteljski poklic pa je po ugledu primerljiv z zdravniškim in odvetniškim. Bodoči učitelji so podvrženi strogi selekciji, ki poleg odličnih ocen zahteva tudi test psiholoških in čustvenih sposobnosti za poklic učitelja. Do poklica tako pridejo le najboljši in najbolj sposobni, ki delajo za dobro plačilo.

Finski šolski sistem je popolnoma decentraliziran, največjo odgovornost in vpliv na poučevanje imajo lokalne skupnosti in šole s svojimi učitelji. Pristojnost države sega le do skupne zakonodaje in financiranja, medtem ko je vsebinska in praktična plat prepuščena učiteljem.

Učitelji imajo svobodo


Učni načrt nakazuje zgolj smernice, učitelji pa imajo pri metodah poučevanja svobodo. Etična usmerjenost finskega izobraževalnega sistema temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju ter nudenju pomoči vsakomur, zato učitelji pogosto aktivno delajo z učenci, ki jim gre v šoli slabše.

Velik poudarek je na tem, da vsi otroci dobijo enako kvalitetno izobrazbo, ne glede na socialno-ekonomske okoliščine. Razlike med najslabšimi in najboljšimi učenci so najmanjše na svetu, ugotavlja študija OECD. Lestvice najboljših učencev ne obstajajo, prav tako ni najboljših šol, ocenjevanje učiteljev pa je znanstvena fantastika.

Transformacija finskega šolskega sistema se je začela pred približno 40 leti in je bila del načrta za oživitev gospodarstva. Glavni namen šolanja je, da otroka pripravi na življenje.

KOMENTAR: Tadeja Zabret
Kot dan in noč
Medtem ko si Slovenci šolske reforme želimo in o njej le razpravljamo, Finci svojo že tako dokazano uspešno šolo, pogosto reformirajo. Naš zastarel, k učenju na pamet in zatiranju ustvarjalnosti ter samostojnega mišljenja usmerjen šolski sistem divjanja čez snov in boja za ocene pa je pravo nasprotje na videz razpuščene finske šole, v kateri otroci znanje pridobivajo brez inštrukcij, piflanja, garanja in neskončnih dni, posvečenih le šoli. In ti otroci po mednarodnih merilih (PISA, TIMSS) v znanju dosegajo najboljše rezultate. Vse zgoraj opisano je pri nas še nekje daleč, daleč stran. Izvrševanje povsem definiranega, rigoroznega, a v praksi zelo neučinkovitega šolskega učnega načrta, je dušilec razvoja slovenskega šolstva, trga dela in prihodnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike