Finci z javno šolo povsem v drugo smer kot Slovenci. Kdo je uspešnejši?

Zelo dober članek in zanimivi komentarji. Moje mnenje je nekako deljeno. Sam imam po eni strani relativno slabe izkušnje s slovenskim izobraževalnim sistemom.

Če povzamem bero: OŠ zelo slaba, gimnazija zelo dobra in fakulteta veliko razočaranje.

Osebno me je v OŠ motilo pomanjkanje resnosti ter neobvladovanje učencev: učitelji so dopustili, da problematični učenci s svojim preveč živahnim/vihravim obnašanjem motijo celoten razred, tudi kakšnih hujših izpadov niso sankcionirali. Moteče je bilo tudi, da učitelji spričo tako zastavljenega učnega programa niso bili zmožni generirati zanimanja med fanti, tako, da so večinoma vseh 8 let imele večjo podporo deklice, medtem ko se problematičnih učencev ni uredilo (v sodelovanju s soc. službami in predvsem starši seveda). Mogoče se odgovor na vprašanje "Zakaj ne?" skriva v dejstvu, da so bile že v mojih časih velika večina učiteljskega kadra ženske, ki te bolj jasne moške odločnosti načeloma nimajo?

To se je nato preneslo v srednje šole oz. gimnazijo. Kot je napisala 'Lari' so se težave videle že takoj v 1. letniku gimnazije, kjer smo bili prvič združeni dijaki iz večih osnovnih šol. Matematika in angleščina sta takoj postala sito razločevanja za ugotavljanje znanja oz. neznanja. Slabo predznanje - pogosto pogojeno s slabim učiteljem v OŠ - se je preneslo v zaostajanje pri dotičnem predmetu že v prvem letniku (veljalo je seveda tudi obratno). Mojo gimnazijo moram pohvaliti, ker so profesorji vzdrževali nivo resnosti in zahtevnosti na vseh predmetih (družboslovnih in naravoslovnih) in so bile ocene v veliki meri v vseh odvisne od znanja in ne od osebnih preferenc/zamer profesorja do dijaka. Za višjo oceno je bilo potrebno izkazati večje znanje in obratno - nič ni bilo podarjeno; slabše znanje je pomenilo padec ocen pri predmetu. Dekleta so bila še vedno bistveno boljša od fantov; sklepam, da zaradi še vedno bistveno bolj podatkovnega in sistematičnega pristopa k učenju, ki je bil tako značilen za gimnazijo. Vseeno smo se fantje v povprečju le nekako izboljšali. Poudarek na prevelikem pomnjenju podatkov je še moj nekako edini minus glede gimnazije, čeprav se je osebje trudilo, da je sta bila program in vsebina vseh predmetov aktualno in jasno predstavljena.

Fakulteta na kratko v nekaj poudarkih: Družbslovna smer. Odsotnost vsakršne selekcije. Na trenutke lažja od gimnazije. Gledanje študentom skozi prste. Porazna kvaliteta. Ideološka zavrtost. Odsotnost raziskovalnega in ustvarjalnega dela. Torej ne ravno Harvard oziroma kar veliko razočaranje. Pričakoval sem res veliko ampak nekako to ni bilo to. Faks sem zelo solidno končal, diplomo naredil, nekega hudega ponosa nad dosežkom pa ni bilo :)

Ker pa sem malce starejša, predbolonjska generacija, generacija ki je še doživela osemletko v OŠ lahko malce pokomentiram zadeve glede učiteljev. Strinjam se, da je izjemno hud problem, da so učitelji v OŠ in profesorji v srednjih šolah izgubili avtoriteto. Ne morem si predstavljati, kako težje delo imajo zaradi bolestno ambicioznih staršev ter odvetnikov, ki jim stalno visijo za vratom. Tega v mojih časih ni bilo! Šola mora v posameznika vcepiti delavnost, red. Spodbujati mora njegovo osebno rast in izboljšanje ali odvrnitev od slabih navad ampak ekscesi ne smejo biti tolerirani. Napredek v znanju in osebnem odnosu do šole mora biti jasno nagrajen, slabo vedenje jasno kaznovano. Navsezadnje imamo rek: življenje je najboljša šola. Zakaj le. Torej šola nas bi morala naučiti nekaj tudi na osebnem nivoju: naučiti bi nas morala, da se ustvarjalnost, pridnost, marljivost nagradijo ter zdraharstvo, izsiljevanje, manipuliranje kaznuje. Permisivnost na žalost tega ne daje. Amputira učiteljski kader ter otroke in mladino prihrani za pravo vzgojo. Takšen človek bo nato imel probleme v odraslem življenju, morda bo popolnoma osebno neprilagojen še globoko v svojih tridesetih letih, kar ima nato slabe posledice za celotno družbo.

Torej, spoštujmo učitelje, njihove kompetence in zahteve, ne uničujmo njihove avtoritete. Učitelji pa naj se ne pustijo manipulirati v dnevnopolitične namene pod taktirko večnega nergača, sindikalista Štruklja ter vodstva SVIZ. Pa bomo vsi bolj zadovoljni.

Lari ... a pri slovenskem jeziku ste tudi imeli "finsko" učiteljico? ;)
Glede 1. razredov lahko povem samo to, kar doživljam trenutno sama s svojim otrokom - naloga, ki je očitno pretežka za 6-letnika. Dejansko je vzeta iz priprave za 3. razred. Pisana z malimi tiskanimi črkami in dodano navodilo 'naj preberejo starši in se skupaj o tem pogovorite'.
Pa ne krivim učiteljice, ampak je res tako, da učenje na pamet je preveč ozko usmerjeno. Otrok mora razumeti vprašanje in še bolj pomembno - mora razumeti odgovor. Zato pa srečaš 20-nekaj letnike (10 let +/-), ki nimajo svojega mnenja in so nesposobni intelektualnih debat, ker nimajo dobrih argumentov ... če sploh vedo, kaj to argument je. Je pa čas, da se šolski sistem spremeni in da postane bolj prijazen učencem, učiteljem in tudi staršem.

Zdelo se mi je kar malo neverjetno, da bi bilo vse res, kar piše v članku, pa sem za menje vprašala brata, ki že pet let živi na Finskem (glej spodaj). Marsikaj je na Finskem res boljše urejeno kot pri nas - tako v šolstvu kot sicer - tako odlično in nadrealistično, kot se pogosto prikazuje, pa spet ni.

"Tisto glede 4 ur na dan je samo za prva dva razreda. Potem je pa običajno 6 ur.
Ocene so ukinili ravno sedaj. "Ocenjeni" so še vedno, ampak ne s številkami. Učitelji napišejo "feedback", tako da veš kaj je bilo dobro in kaj slabo, ampak ni pa stigme slabe ocene.
Med urami imajo 15 minut odmora, ko morajo iti ven, razen če je hladneje kot -20. Potem greš lahko, če hočeš.
Domače naloge imajo za vse predmete. Ne vem, od kod ta ideja; sem videl napisano že na več koncih.
Res so zelo nagnjeni k reformam. Trenutno bi npr. radi uvedli programiranje v čim več predmetov (že sedaj je obvezen del matematike v zadnjih dveh razredih osnovne). In mislim, da tudi, da bi bili povezani predmeti (npr. matematika in fizika) bolj integrirani.
Glede učiteljev je res."

Pravi še, da misli, da smo se mi v osnovi in srednji šoli v povprečju naučili več kot v marsikateri drugi evropski državi. Je iz ene od zadnjih generacij pred uvedbo devetletke, tako da devetletke ne more komentirati, je pa na Finskem študiral s kar nekaj vrstniki iz drugih evropskih držav, tudi Finske.