Gazprom drastično zmanjšuje dobavo Severnega toka. Kakšne rešitve so danes našli v Bruslju?

Gazprom je sporočil, da od srede zmanjšuje dnevno dobavo plina v Evropo po plinovodu Nord Stream 1 (Severni tok) na 33 milijonov kubičnih metrov na dan, kar je približno 20 % zmogljivosti plinovoda.

Družba je v ponedeljek v izjavi sporočila, da je zaradi "tehničnega stanja motorja" ustavila delovanje ene od zadnjih dveh delujočih turbin. Dobava iz kompresorske postaje Portovaja bo prekinjena od srede ob 7.00 po moskovskem času, je navedlo podjetje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob drastičnem zmanjšanju dobave plina v države EU obtožil Moskvo, da motnje v dobavi plina izkorišča za "teror nad Evropo", in pozval EU, naj sprejme strožje sankcije proti Rusiji.

Nemci trdijo, da ni tehničnega razloga za prekinitev

"Po informacijah, ki jih imamo, ni nobenega tehničnega razloga za zmanjšanje dobav," je za AFP povedala tiskovna predstavnica nemškega ministrstva za gospodarstvo. Tudi nemška skupina Siemens Energy, ki je zadolžena za vzdrževanje turbine, je v izjavi za AFP dejala, da ne vidi "nobene povezave med turbino in zmanjšanjem količine plina, ki je bilo izvedeno ali napovedano".

Gazprom je to sporočil, potem ko je Rusija prejšnji teden po 10 dneh vzdrževanja ponovno vzpostavila kritično oskrbo Evrope s plinom prek Severnega toka v Nemčiji, vendar le s 40-odstotno zmogljivostjo plinovoda. Nemčija, ki je močno odvisna od ruskega plina, je Moskvo obtožila, da energijo uporablja kot "orožje".

Kremelj vztraja, da je zanesljiv energetski partner, za nedavno prekinitev dobave plina v EU pa krivi zahodne sankcije. Gazprom trdi, da je bil zaradi zamude pri vrnitvi opreme, ki so jo servisirali v Kanadi, prisiljen ohraniti pretok plina po Severnem toku 1 le na 40 % zmogljivosti. "Naš izdelek, naša pravila. Ne igramo po pravilih, ki jih nismo ustvarili," je dejal glavni izvršni direktor Gazproma Aleksej Miller.

Zaplet s turbino

Gazprom je v zadnjih tednih zmanjšal pretok plina v Nemčijo po plinovodu Severni tok 1, ki poteka po dnu Baltskega morja, in za to krivil odsotnost Siemensove plinske turbine, ki je bila na popravilu v Kanadi.

"Prevoz turbine bi se lahko začel takoj. Nemški organi so družbi Siemens Energy v začetku prejšnjega tedna posredovali vse potrebne dokumente za izvoz turbine v Rusijo. Gazprom je s tem seznanjen," je v svoji izjavi navedla nemška skupina. "Manjkajo pa carinski dokumenti za uvoz v Rusijo. Gazprom jih mora kot kupec zagotoviti," je dodal.

Rusija povečuje pritisk na plinovode

Ukrajinski državni upravljavec plinovodov je sporočil, da je ruski plinovodni velikan Gazprom brez predhodnega obvestila močno povečal pritisk v plinovodu, ki poteka skozi Ukrajino in dobavlja ruski plin v Evropo.

Takšna povečanja tlaka lahko povzročijo izredne razmere, vključno s pretrganjem plinovoda, upravljavci plinovodov pa se morajo o tem vnaprej obvestiti, je dejala ukrajinska družba. Popolna prekinitev uvoza ali močno zmanjšanje pretoka z vzhoda na zahod bi lahko imela katastrofalne posledice za evropsko gospodarstvo, saj bi zaprli tovarne in prisilili gospodinjstva, da zmanjšajo ogrevanje.

Številne države so izjavile, da nasprotujejo načrtu EU za zmanjšanje povpraševanja po plinu, Varšava pa je v ponedeljek izrazila nasprotovanje 15-odstotnemu zmanjšanju porabe zemeljskega plina. "S tem se ne moremo strinjati," je dejala poljska ministrica za podnebje Anna Moskwa. "Države težko prižgejo zeleno luč za obvezno zmanjšanje porabe plina, ne da bi vedele, kaj se bo zgodilo naslednjo zimo," je dodala, kot jo navaja agencija PAP.

Taktiziranje s časom pred zimo

Gazpromova poteza se je zgodila, ko je zaupanje nemških podjetij padlo na najnižjo raven v več kot dveh letih, kar je zadnji znak, da največje evropsko gospodarstvo niha na robu recesije.

Po podatkih indeksa poslovnega zaupanja inštituta Ifo so podjetja po vsej Nemčiji postala bolj negativno nastrojena glede svoje trenutne situacije in obetov za naslednjih šest mesecev. Podatki o bruto domačem proizvodu v drugem četrtletju, ki bodo objavljeni v petek, naj bi po mnenju ekonomistov, ki jih je anketiral Reuters, pokazali le 0,1-odstotno rast.

Tom Marzec-Manser iz svetovalnega podjetja ICIS je za Financial Times dejal, da bi si morale evropske vlade še naprej prizadevati za zmanjšanje povpraševanja, zlasti v industrijskem sektorju, če bi zadnje ruske omejitve dobave trajale. Laurent Ruseckas, analitik družbe S&P Global Commodity Insights, je dejal, da Gazpromova poteza ustreza "vzorcu, ki se kaže že mesece in mesece, to je nenehno zmanjševanje pretoka po plinovodih, da bi ohranili omejeno oskrbo in otežili skladiščenje".

Evropske cene plina so se zvišale, potem ko je Gazprom sporočil, da bo zmanjšal količino plina, ki teče na celino. V ponedeljek so se zvišale za 10 odstotkov in dosegle ceno 177 evrov za megavatno uro, kar je petkrat več kot pred letom dni.

Današnja enotnost evropskih ministrov za energijo

Da bi povečale zanesljivost oskrbe EU z energijo, so države članice danes dosegle politični dogovor o prostovoljnem zmanjšanju povpraševanja po zemeljskem plinu za 15 % to zimo. Uredba Sveta predvideva tudi možnost sprožitve "opozorila Unije" o zanesljivosti oskrbe, v katerem bi zmanjšanje povpraševanja po plinu postalo obvezno.

"EU je enotna in solidarna. Današnja odločitev je jasno pokazala, da se bodo države članice odločno uprle vsakemu ruskemu poskusu, da bi razdelile EU z uporabo oskrbe z energijo kot orožja. S sprejetjem predloga o zmanjšanju količine plina v rekordnem času smo nedvomno okrepili našo skupno energetsko varnost. Varčevanje s plinom bo zdaj izboljšalo pripravljenost. Zima bo za državljane in industrijo EU veliko cenejša in lažja," je komentiral Jozef Síkela, češki minister za industrijo in trgovino.

Države članice so se dogovorile, da bodo med 1. avgustom 2022 in 31. marcem 2023 z ukrepi po lastni izbiri zmanjšale povpraševanje po plinu za 15 % v primerjavi s povprečno porabo v zadnjih petih letih.

Medtem ko si bodo vse države EU po najboljših močeh prizadevale, da bi dosegle zmanjšanje, je Svet določil nekaj izjem in možnosti, da zaprosijo za odstopanje od obveznega cilja zmanjšanja, da bi tako upošteval posebne razmere v državah članicah in zagotovil, da bo zmanjšanje porabe plina učinkovito pri povečanju zanesljivosti oskrbe v EU.



Izjava slovenskega ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumra

Svet se je dogovoril, da so države članice, ki niso povezane s plinskimi omrežji drugih držav članic, izvzete iz obveznega zmanjšanja količine plina, saj ne bi mogle sprostiti večjih količin plina iz plinovodov v korist drugih držav članic. Izvzete so tudi države članice, katerih električna omrežja niso sinhronizirana z evropskim elektroenergetskim sistemom in so pri proizvodnji električne energije močno odvisne od plina, da bi se izognili tveganju krize pri oskrbi z električno energijo.

Države članice lahko zaprosijo za odstopanje pri prilagajanju obveznosti zmanjšanja povpraševanja, če imajo omejene medsebojne povezave z drugimi državami članicami in lahko dokažejo, da se njihove izvozne zmogljivosti na medsebojnih povezavah ali domača infrastruktura za utekočinjeni zemeljski plin v celoti uporabljajo za preusmerjanje plina v druge države članice.

Države članice lahko zahtevajo odstopanje tudi, če so prekoračile svoje cilje glede polnjenja skladišč plina, če so močno odvisne od plina kot surovine za kritične industrije ali če se je njihova poraba plina v zadnjem letu povečala za vsaj 8 % v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let.

Vpliv na državljane in gospodinjstva

Države članice so se strinjale, da morajo pri izbiri ukrepov za zmanjšanje povpraševanja dati prednost ukrepom, ki ne vplivajo na zaščitene odjemalce, kot so gospodinjstva, in bistvene storitve za delovanje družbe, kot so kritični subjekti, zdravstvo in obramba. Možni ukrepi vključujejo zmanjšanje porabe plina v elektroenergetskem sektorju, ukrepe za spodbujanje zamenjave goriva v industriji, nacionalne kampanje za ozaveščanje, ciljno usmerjene obveznosti za zmanjšanje ogrevanja in hlajenja ter tržne ukrepe, kot so dražbe med podjetji.

Države članice bodo posodobile svoje nacionalne načrte za izredne razmere, v katerih bodo navedeni ukrepi za zmanjšanje povpraševanja, ki jih načrtujejo, in bodo Komisiji redno poročale o napredku pri izvajanju svojih načrtov. Uredba je izjemen in izreden ukrep, predviden za omejen čas. Zato bo veljala eno leto, Komisija pa bo do maja 2023 opravila pregled, da bi razmislila o podaljšanju njene veljavnosti glede na splošne razmere na področju oskrbe s plinom v EU.

Danes dogovorjeno besedilo bo uradno sprejeto s pisnim postopkom. Pisni postopek se bo začel in zaključil v prihodnjih dneh po tehničnih popravkih besedila.